Franja

nàš (náša -e)

A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)

Noè m biblijsko Noe
noè ekst. starina, metuzalem:
l'arca di Noè Noetova barka
ai tempi di Noè v davnih, davnih časih
far venire la barba di Noè pren. dolgočasiti

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

popréjšnji former

v popréjšnjih časih in former times

préjšnji précédent, antérieur, antécédent, d'autrefois, d'auparavant, dernier ; (pretekli) passé

prejšnji dan le jour précédent
prejšnje leto l'an dernier, l'année passée (ali dernière, précédente)
prejšnje stanje l'état moški spol de chose antérieur
v prejšnjih časih autrefois, en d'autres temps, antérieurement

préjšnji precedente; anterior; pasado; último

prejšnje leto año m precedente (ali anterior)
prejšnji teden la semana pasada
v prejšnjih časih antiguamente, en tiempos pasados, en otros tiempos

prihódnji futur, à venir; prochain, suivant

v prihodnje à (ali pour) l'avenir, désormais, dorénavant, dans (ali par) la suite
prihodnji čas (tudi gramatikalno) futur moški spol
v prihodnjih časih dans les temps futurs (ali à venir)
prihodnje leto l'année prochaine (ali à venir)
prihodnji rodovi les générations à venir (ali futures)
prihodnji teden la semaine prochaine (ali qui vient)

razgíban agitated; stirred up

v razgíbanih časih in troubled (ali arhaično troublous) times, in times of trouble

rimski čas stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római korNajstarejše najdbe sodijo v rimski čas in nakazujejo možnost, da je nekoč v bližini stala antična naselbina. ▸ A legrégebbi leletek a római korba nyúlnak vissza, és felvetik a lehetőséget, hogy a közelben egykor ókori település állt.
Najstarejša kovinska peresa poznamo iz rimskega časa. ▸ A legrégebbi fémtollakat a római korból ismerjük.
Sopomenke: rimska doba

sēcolo m

1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

5. tuzemno življenje

6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

sēparō -āre -āvī -ātum (sē in parāre)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), odstraniti (odstranjevati); s samim obj. v acc.: DIG., PLIN. idr., nec nos mare separat ingens O.; v pass.: eum (sc. maria) pertenui discrimine separentur CI., Thessalorum omnis equitatus separatus erat L., separati epulis, discreti cubilibus T.; z a(b): SEN. PH., PLIN. idr., separandos a cetero exercitu ratus CU., separat Aonios Oetais Phocis ab arvis O.; z ex: equitum magno numero ex omni populi summa separato CI.; pesn. s samim abl.: Seston Abydenā separat urbe fretum O., spatium, quod separat aethere terram LUCAN.; z in z acc.: ut corpora illius civitatis separata sint in alias gentes VELL.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), kaj posebej narediti, storiti, delati, (iz)vršiti (izvševati): ea quo pacto distinguere ac separare possim, nescio CI., a perpetuis suis historiis bella ea separare CI., suum consilium ab reliquis separare C. narediti poseben sklep, posebej skleniti = skleniti kaj drugega kot ostali.
b) razločiti (razločevati), gledati (paziti) na kaj, izvze(ma)ti: separemus officium dantis testes et refellentis Q., miscenda sit an separanda narratio Q., virtus ipsa, separata etiam utilitate, laudabilis CI. tudi ne glede na ..., ut idem separetur Cato VELL. da se izvzame. – Od tod adj. pt. pf. sēparātus 3 z adv. v komp. sēparātius ločen, oddeljen, poseben, drugačen, različen: privati ac separati agri nihil est C. ločenega zasebnega zemljišča, separatis temporibus N. ob raznih časih, volumen CI., exordium CI. v nobeni zvezi s stvarjo (snovjo, tvarino), separatae singulis sedes T., in quaestionibus, qua etiam separatae a complexu rerum personarumque spectari per se possint Q., alienis VELL.; v komp.: AMBR. idr., separatior intellectus TERT., purulenta separatiora a stercore CAEL., quaedam argumentationes communiter et similiter tractabuntur, quaedam separatius ad finem ... adiungentur CI.; pesn. (= remōtus) (od)daljen: separatis uvidus in iugis H.

sigh [sái]

1. samostalnik
vzdih, vzdihljaj (of relief olajšanja)

to fetch (to heave) a deap sigh globoko vzdihniti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vzdihniti, vzdihovati, (o vetru) stokati, ječati

to sigh for past times vzdihovati, koprneti po minulih časih
to sigh out vzdihniti, z vzdihom reči
to sigh out one's soul (existence) izdihniti dušo, umreti
to sigh away one's Sundays preživljati vzdihovaje svoje nedelje
to sigh over objokovati, žalovati za

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stari časi moški spol množina alte Zeiten, die alte Zeit
dobri stari časi die gute alte Zeit
kot v starih časih wie in alten Tagen

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek

syne [sáin] prislov škotsko = since

auld lang syne davno, v starih časih; stari časi