Franja

lepista: Naev. fr., Varr., P. F. ali lepesta: Varr. (napačno lepasta) -ae, f (po Varr. sab. beseda (verjetno s sab. l = d), sor. ali izpos. iz gr. δέπας, δέπαστρον, δεπέστρα čaša; po drugih (a manj verjetno) izpos. iz gr. λεπάστη ali λεπαστή latvičast pitnik) čaš(ic)a, kup(ic)a, lonček, posodica, kozarec.

máseljc m (nj. Maß)
1. mjerica, sajtlik, satljik, maslić, četvrtina bokala: maseljc vina, žganja; maseljc moke, rži
mjerica brašna, raži
2. čaša, vrč, mjerica za pivo
3. nekada četvrt zemljišnog posjeda (-se-)

Matsch, der, (-/e/s, ohne Plural) pulpa, čaša; (Schlamm) blato; (Schneematsch) plundra

nappo m

1. redko, knjižno čaša, kupa

2. toskansko zajemalo za olje

3. skledica (na svečniku)

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

pahár -e n kozarec, čaša

pèhār pehára m, pȅhār -āra m (n. Becher, stvn. behhâri, lat.)
1. pehar, čaša: pili su vino iz pozlaćenih pehara
2. šport. pokal: klub je kao priznanje dobio dragocjeni pehar

pêhar -árja m (stvnj. behhari, lat. )
1. pehar, pehar, čaša
2. saćura, pletena slamnata košarica za kruh, tljesto, testo itd.: dati testo v pehar; nabrati pehar jabolk

phiala -ae, f (gr. φιάλη) čaša s širokim dnom, torilce, skodelica, fíala: Plin., Mart., Iuv.; kot nom. propr. Phialē -īs, f Fíala, neka nimfa: O.

pōculo m knjižno kupa, čaša, bokal

póculo moški spol čaša, bokal

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

porèduša ž
1. ženska, ki v zadružnem gospodinjstvu pomaga glavni gospodinji pri njenih opravilih, gl. reduša
2. ekspr. čaša, s katero se po vrsti nazdravlja: svima nam je jednom popiti tu smrtnu čašu, danas meni, sutra tebi, to su čaše poreduše

potērion -iī, n (tuj. ποτήριον)

1. čaša, kupa, korec: at nos nostro Samiolo poterio † tamen bibimus nos, tamen efficimus pro opibus nostra moenia Pl.

2. bot. neka rastl., menda grahovec, tragantovec, kozlinec (Astragalus tragacantha Linn.): Plin.

potír -e n kelih, čaša

pōtōrius 3 (pōtor) pivski: vasa Plin., cantharus Arn., argentum Icti. srebrno pivsko posodje; subst. pōtōrium -iī, n pivska posoda, čaša, kupa, kozarec: Plin.

scaphium in scapium -iī, n (tuj. σκάφιον) čoln, čolnič; metaf.

1. čolnarska posoda, medenica: scaphium aureum VITR., aënis in scapiis LUCR.; pri vodni uri: VITR., pri sončni uri: M.

2. occ.
a) čolnasta pitna posoda, čolnasto pitno torilo, čaša: PL. idr., scaphia aurea, scaphia cum emblematis CI.
b) čolnasta nočna posoda, kahla, poseb. za ženske: MART., IUV., ULP. (DIG.).

Schale, die, (-, -n) skodelica; skleda; Baukunst, Architektur, Obst, Physik lupina; Tierkunde oklep, lupina; beim Korn: luskinica; Luftfahrt okrov; Technik skodela, čaša, lupina; Jagd parkelj; kleine/winzige Schale skledica; in Schale sein biti oblečen po predpisih, biti praznično oblečen; sich in Schale werfen lepo se obleči

scyphus -ī, m (tuj. σκύφος) čaša z ročajem, kozarec, kupa, bokal, vrč: PL., VARR. AP. GELL., V., TIB., PETR., MART., VAL. FL. idr., aureus T., poscit scyphos CI., inter scyphos CI. EP. pri vinu, capaciores affer huc, puer, scyphos H.; occ. čaša strupa: vadit ... in eundem ... scyphum Socrates CI.

stoop³ [stu:p] samostalnik ➞ stoup
čaša, kupa, vrč; kropilnica