Franja

calculus -ī, m (demin. calx²)

1. kamenček, kamenec: Vitr., Plin., Q., qui (Demosthenes)... coniectis in os calculis... versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci., dumosis calculus arvis V. prod, calculi arenae Vulg.; pren. o govoru: qui tenui venula per calculos fluunt Q.

2. occ.
a) računski kamenček na računski deščici, met. račun, obračun: calculi et rationes O., calculi error Icti., ad calculos vocare amicitiam Ci. preračunati, voluptatum calculis subductis Ci. ko so preračunali dozdevni užitek, vocare aliquem ad calculos L. obračunati s kom.
b) v najstar. dobi kamenček za glasovanje, glasovalni kamenček, beli je označeval odobravanje ali oprostitev, črni pa neodobravanje ali nasprotovanje: mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpā;... et omnis calculus immitem demittitur ater in urnam O., calculus iudicalis Cod. I., calculis omnibus Ap. soglasno, album (gl. albus) calculum adicere errori nostro Plin. iun. odobriti.
c) kamenček na igralni deski (podobni šahovnici), igralni kamen: Sen. ph., Cael.; igra se je imenovala latrunculorum et duodecim scriptorum ludus: Q. Ti kamenčki ali podobice so bili iz stekla (vitrei), draguljev (gemmei), slonovine (eburnei), voska (cerei ali cerā ficti), in sicer dvobarvni (bicolores, discolores): latrocinii sub imagine calculus ibit O., cum medius gemino calculus hoste perit O; od tod pren.: concedo tibi, ut calculum reducas Ci. fr. = da... nazaj vzameš, da dejanje prekličeš.
č) kamenček, kakršne so imeli Tračani v spomin na kak pomemben dogodek, bele v spomin na srečne, črne na nesrečne: Plin.; od tod pren.: o diem latum notandumque mihi candidissimo calculo Plin. iun.
d) kamen v mehurju, mehurni kamen, kamnica (bolezen): Suet., humanus Plin., calculum eximere, evellere Cels., calculi dolore consumi L. epit.

caper -prī, m (gr. κάπρος s pomenom „veper“; prim. umbr. kabru = lat. caprum [acc. sg.] moško spolovilo)

1. kozel: Varr. ap. Gell., O., Plin., Mart. idr., vir gregis ipse caper V., voveram... album Libero caprum H. (ker je škodoval vinskim trtam, so ga darovali Bakhu).

2. met. po kozlu zaudarjajoči vonj potu izpod pazduhe: Cat., ne trux caper iret in alas O. (prim. hircus).

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

cōnsistō -ere -stitī (—)

A. intr.

I.

1.
a) sprva samo o množinskih pojmih (kakor kaže predlog) = skupaj stopiti (stopati), sestopiti (sestopati), skupno ustopiti (ustopati) se kam, namestiti (nameščati) se, postaviti (postavljati) se, v logičnem pf. = skupaj stati: iusserunt pronuntiare, ut (milites) in orbem consisterent C. da se naj postavijo v krogu, da naj stopijo v krog, hi proximi constitere L., (complures) circa eum constiterunt Cu., constitit in digitos extemplo arrectus uterque V., ubi constiterunt hinc Thisbe, Pyramus illinc O.; (o kolekt. pojmih): tota in illa contione Italia constitit Ci. se je sešla; occ. voj. skupaj postaviti (postavljati) se, položaj zavze(ma)ti, namestiti (nameščati) se: legionis nonae et decimae milites in sinistra parte acie constiterant C. so se bili postavili v bojno vrsto, so stali v bojni vrsti, sine ducis operā (copiae) sic ordinatae consistebant N., proximi cornibus constiterunt regii equites L.; (o ladjah): naves profectae ex portu nostris adversae constiterunt C.
b) (potem o posamezniku) α) = kam stopiti (stopati), ustopiti (ustopati) se, postaviti (postavljati) se, nastopiti (nastopati), v logičnem pf. = stati: ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi facultas dabatur C., post acer Mnestheus adducto constitit arcu V., constiterat quocumque modo (Argus), spectabat ad Io O., in scaena vero postquam solus constitit Ph. (o glumaču), c. cum aliquo Petr. (o gladiatorju), consistens inter fratres medius Suet. β) jur. na sodišče priti, pred sodiščem nastopiti (nastopati) kot priča: loco testis c. Val. Max.; pogosteje kot tožnik = potegovati se na sodišču za svojo stvar, pravdati se: ad horam Q., cum matre Sen. ph., cum debitoribus, adversus dominos, in iure Icti. — Kje? (pesn.) s samim abl. (loci): c. loco O., conveniunt populi … consistuntque iugis O., mediā consistit arenā V.; s praep.: c. in collibus, in muro, in porta C., constitit in medio O., c. in limine domus suae Cu., in ponte sublicio Val. Max., ad mensam Ci., ad signa C., ad Alliam L., ad aras O., puer constitit ante deam O., c. ante vestibulum regiae Cu., sub muro C., pro (pred) castris S., cum constitissent inter duas acies L., c. supra ripam stagni O. (o pticah).
c) pri kockanju pasti (padati) (o kockah): quadringentis talis centum Venerios non posse casu consistere Ci.
č) pren. α) stopiti (stopati) na stran koga, pristopiti (pristopati) h komu, ujemati se kom, zlagati se s kom: videsne Zenonem tuum cum Aristone verbis consistere, re dissidere Ci. β) postaviti (postavljati) se v razpravo s kom, spustiti (spuščati) se v sporni razgovor s kom, razpravljati, razgovarjati se, prerekati se s kom: de aliqua re, cum aliquo de aliqua re, adversus aliquid Eccl.

2. pren. (o abstr. in stvareh)
a) nastopiti (nastopati) = nasta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, (z)goditi se, obsta(ja)ti, uveljaviti (uveljavljati) se, obveljati: Varr., Cels., Plin., ubi cetera maleficia consistunt Ci., in quo (viro) non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., ut, unde culpa orta esset, ibi poena consisteret L., sunt certi denique fines, quos ultra citraque nequit consistere rectum H., non in te quoque constitit idem exitus O.
b) sestavljen biti iz česa, stati, sloneti, temeljiti na čem, opirati se na kaj; z in in abl.: maiorque pars victus eorum in lacte, carne, caseo consistit C., vita omnis in venationibus atque in studiis rei militaris consistit C., cum omnis Gallicis navibus spes in velis armamentisque consisteret C., spes omnis consistebat Datami in se locique natura N., cum in eo salus et vita optimi cuiusque, libertas populi Romani dignitasque consisteret Ci., tibi certe confitendum est causam perniciosissimi belli in persona tua constitisse Ci., doleo, cum res publica inmortalis esse debeat, eam in unius mortalis anima consistere Ci., in hoc summa iudicii causaque tota consistit Ci.; z e(x): e quibus haec rerum summa consistit Lucr., reliquae (legiones) ex fugitivis consistebant Auct. b. Hisp.; z drugimi praep.: in his quoque causis … quaestio inter utile atque honestum consistet Q., facetum quodque non tantum circa ridicula opinor consistere Q.; s samim abl.: Lucr., Q., ita exiguo tempore magnoque casu totius exercitus salus constitit C.

II.

1. (o osebah) ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, osta(ja)ti, obsta(ja)ti, mirno stati: Pl., Suet., ubi ad ipsum veni diverticulum, constiti Ter., si ludius constitit aut tibicen repente conticuit Ci., cum hoc consistit, hunc amplexatur Ci., neque is consistens in loco, sed inambulans Ci., viatores etiam invitos consistere cogunt C., misere discedere quaerens ire modo ocius, interdum consistere H., constitit hic V., huc ubi pervenit, constitit ante domum O., c. citra limen foresque O., limine constiterant O., Hypsipyle vacuo consistit in thalamo Pr., iumenta … in quadam valle constiterant Cu., quocumque constiti loco, ibi cogitationes meas tracto Sen. ph. koder hodim in kjer stojim, egressi tecta consistimus Plin. iun.; brezos.: ista, quae spectantur, ad quae consistitur Sen. ph.; pren.: ipsa mihi veritas manum inicit et paulisper consistere et commorari cogit Ci., in hoc igitur campo cum liceat oratori vagari libere atque, ubicumque constiterit, consistere in suo Ci., c. non eodem loci prae ardore Suet. (o govorniku), c. in uno nomine, in sententia, in singulis Ci., consilium constitit Ci. sklep stoji trdno, sklep je trden.

2. occ.
a) ustaviti se, v logičnem pf. = trdno stati: c. in arido C., naves tutius consistunt in vadis C. se usidrajo, in fluctibus consistendum erat C., si prohibent consistere vires O.; pren.: quales cum vertice celso aëriae quercus … constiterunt V. stoje trdno ukoreninjeni, nullo in loco, nulla in persona stabilibus nixa radicibus consistunt Val. Max. se ne vežejo trajno na noben kraj, se trajno ne drže nobenega kraja.
b) voj. ustaviti (ustavljati) se kje, utaboriti se, počivati: Hirt., Auct. b. Afr., reliquos in fugam coniciunt neque consistere patiuntur C., c. ad medium fere spatium C., (in) locus, ubi constitissent C. kjer so se bili utaborili, kjer zdaj taborijo, consistit a fuga (po begu) Romana acies L., agmen nec progredi nec consistere audet Cu.; tudi = (trajno) ustaviti (ustavljati) se, trdno ustaviti se: cum (Pompeius) constiterit et timere desierit Balbus in Ci. ep., ne consistere possit in Italia Antonius, dabo operam Brutus in Ci. ep., (Antonius) non mehercules horam constitisset Plancus in Ci. ep.; pren. (o govorniku): confiteor … me consistere in meo praesidio sic, ut non fugiendi hostis, sed capiendi loci causā cessisse videar Ci.
c) (o potnikih, ubežnikih, pregnancih) kje ustaviti (ustavljati) se, posta(ja)ti, (po)muditi se: in quibus (oppidis) consistere praetores et conventum agere soleant Ci., qui … Romae post quaesturam illam nefariam vix triduum constitisset Ci.; (poseb. o ladjah in mornarjih) = kje obstati, pristati, zasidrati se: c. in portu L., naves contra Lissum in ancoris constiterunt C., ipse ad ancoram una nocte constitit C.
č) kje trajno ustaliti se = nastaniti se, naseliti se, udomačiti se: Sen. ph., (nemo) prope audet consistere C., cives Romani negotiandi causā ibi constiterunt C., c. in agris Cadurcorum Hirt., petit Latio consistere Teucros V., c. in Aoniā O., nec tamen hāc profugum consistere Pelea terrā fata sinunt O., c. in ea sede Cu., Uticae Val. Max.; poseb. kot trgovec kje imeti stojnico, prodajati: c. in taberna Varr., ede, ubi consistas Iuv.

3. pren.
a) α) osta(ja)ti pri čem (v kakem stanju), držati se česa: c. intra professionem suam Cels., maledictum, quod intra verba constitit Ps.-Q., at C. (= Gaius) eiusque posteri … in equestri ordine constiterunt usque ad Augusti patrem Suet. β) obsta(ja)ti = bivati, biti: sine agri cultoribus nec consistere mortales nec ali posse manifestum est Col.
b) ustaviti (ustavljati) se, obtičati, zasta(ja)ti: vel concĭdat omne caelum omnisque natura consistat necesse est Ci., Ixionii cantu rota constitit orbis V., iaculum … medio spinae curvamine fixum constitit O., illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. viseti, oculus consistit Cels., inanes nuces in summo humore consistere Petr. da se drže..., da ostanejo v...; (o tekočinah) ustaviti se, zasta(ja)ti = teči prenehati, otrdeti, strditi se: neque sanguis ullo potis est pacto profluens consistere Enn. ap. Ci., tandem constitit sanguis Cu., ut, si pluerit, non consistat aqua Varr., quin rapidum placidis etiam mare constitit undis Tib., neque enim consistere flumen nec levis hora potest O., ter frigore constitit Hister O. je zamrznil, frigore constitit unda O., cum iam perfecte mustum deferbuit et constitit Col. se je usedel; occ. medic. α) zgostiti se: album ex ovo cum rosa (z rožnim oljem) mixtum, adiecto, quo facilius consistat, contritae rosae pulvere Cels. β) (o želodcu, trebuhu) nehati bljuvati oz. nehati liti (driskati), odnehati, umiriti se: stomachus, alvus, ventriculus consistit Cels.; pituitae cursus (izločanje sluzi) consistit Cels., tanta me διάὀῥοια arripuit, ut hodie primum videatur consistere Ci. ep.
c) nehati, preneha(va)ti, odleči (odlegati), poleči (polegati) se, umiriti (umirjati) se: cum febris augeatur, consistat, decedat Cels., morbus increscit, consistit, minuitur Cels.; omnis familiae causa consistit tibi Pl., si infinitus forensium rerum labor … aetatis flexu constitisset Ci., consistere usura debuit, quae erat in edicto meo (v mojem razglasu dovoljeno obrestovanje) Ci. ep., omnis administratio belli constitit C., cum ad Trebiam terrestre constitisset bellum L., infracta constitit ira O. se je polegla; occ. umiriti se, pomiriti se, pobrati se, k sebi priti: ita ..., uti neque mens neque vox neque lingua consisteret Ci., religiones violatae … consistere eius animum sine furore … non sinunt Ci., neque enim patrius consistere mentem passus amor V.; enalaga o osebi sami: neque mente nec lingua neque ore c. Ci. ep., tranquillo animo, quietā mente c. Ci. v duši pobrati se in se pomiriti.
č) (metafora iz rokoborbe) ustopiti se, vzdrž(ev)ati, držati se, trdno stati, obveljati, veljavo pridobi(va)ti si; (o govorniku): minimeque in lubrico versabitur (orator) et, si semel constiterit, numquam cadet Ci., c. in hac causa, in forensibus causis, contra vos in contione Ci., in dicendo Ci. govor izvršiti, ubi sensi me in possessione(m) iudicii ac defensionis meae constitisse Ci., vix singulis aetatibus binos oratores laudabiles constitisse Ci. da sta se … dokopala do ugleda; (o obtožencu): verbo quidem me superabis ipso iudice, re autem ne consistes quidem ullo iudice Ci., spes est et hunc miserum … aliquando tandem posse consistere Ci., Pisonem consulem nulla in re consistere sum passus Ci.; (o pravdi sami): quia magistratus aliquis reperiebatur, apud quem Alfeni causa consisteret Ci.; (o tistem, ki se bori z usodo): nec tamen tradidisti te, subsiluisti et acrior constitisti Sen. ph., attolle animum, adversus formidata consiste Sen. ph.

B. trans. (zelo dvomljivo) = constituere ustanoviti, določiti (določati): vitam c. tutam Lucr., coniciendae consistendaeque causae gratiā Gell.

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

čmeríka | čemeríka (-e) f

1. pren. musone

2. pejor. (kislo vino) vino aspro

3. bot. veratro (Veratrum album)

dēfundō -ere -fūdī -fūsum

1. dol (na tla) liti (zli[va]ti): Cels., Iuv., Stat., merum defusum pateris H. (pri libaciji) na tla izlito, Mercurio libamenta d. Val. Max., abundanter defuso sanguine late procubuit moriens Sil. ko (mu) je izteklo mnogo krvi; pren. = izsuti, izsipati: aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., d. pectore verba Petr. poet.; occ. od zgoraj vli(va)ti: potionem, aliquid in fauces, in nares, aliquid per os, per dextram narem P. Veg.

2. odli(va)ti, preli(va)ti, natočiti (natakati): aquam Ca., Vitr., Col., vinum de pleno (iz polnega soda) Luc. fr., nisi mutatum parcit defundere vinum H., ovi album in vas Cels., oleum in fictilia labra, ceram per stramenta Col.

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

dojenček samostalnik
1. (majhen otrok) ▸ csecsemő, baba, kisbabaPovezane iztočnice: smrtnost dojenčkov, umrljivost dojenčkov

2. (igrača) ▸ baba, kisbabaJe še vedno tako, da se deklice najraje igrajo z dojenčki, dečki pa z žogo in avtomobili? ▸ Még mindig úgy van, hogy a kislányok a legszívesebben babával, a kisfiúk pedig labdával és autókkal játszanak?

3. (o začetni fazi) ▸ gyerekcipőben jár, csecsemő
Ta album je še dojenček, ni še polno leto dni od izida. ▸ Ez az album még nagyon gyerekipőben jár, még egy egész év sem telt el a megjelenésétől.
Fosil je star od 65 do 70 milijonov let, tako da je Mark s svojimi 51 v primerjavi z njim pravi dojenček. ▸ A fosszília 65–70 millió éves, így Mark a saját 51 életévével igazi csecsemő hozzá képest.
Toda kljub fantastičnim dosežkom v letošnji sezoni sem v primerjavi s 13 lovorikami za Grand Slam Peta Samprasa še vedno pravi dojenček. ▸ Azonban az idei szezonban elért fantasztikus eredményeim ellenére a 13 Grand Slam győzelemmel rendelkező Pete Samprasszal szemben még mindig gyerekcipőben járok.

4. lahko izraža negativen odnos (nezrel človek) ▸ csecsemő
Moški smo velikokrat taki veliki dojenčki. Potrebujemo ujčkanje. ▸ Mi férfiak, gyakran nagy csecsemők vagyunk. Szükségünk van a dajkálásra.
Prav občutek varnosti je tisti, zaradi katerega ženska potrebuje ob sebi moškega in ne dojenčka, ki jo ima namesto mamice. ▸ Pontosan a biztonságérzet az, ami miatt a nőnek férfira van szüksége maga mellett, és nem egy csecsemőre, aki az anyukájának nézi.

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

družínski (-a -o) adj. di, della famiglia; familiare; del circolo, del club, della società:
družinski član membro della famiglia
družinske tradicije tradizioni di famiglia
družinski grob tomba di famiglia
družinski večer serata sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družinski album album di famiglia
družinski dodatek assegni familiari
družinski grb stemma di famiglia
družinski list stato di famiglia
družinska bolezen malattia ereditaria
družinska pokojnina pensione di reversibilità
družinska posredovalnica consultorio familiare
med. družinska terapija terapia familiare
lit. družinski roman romanzo familiare
trg. družinski zavitek confezione famiglia

fotografia f

1. fotografija

2. fotografija, posnetek, slika:
fotografia istantanea trenutni posnetek
fare una fotografia a qcn. koga fotografirati
album di fotografie foto album

fotografía ženski spol fotografija

fotografía cinematográfica filmski posnetek
fotografía instantánea trenutni posnetek
fotografía de colores barvna fotografija
álbum para fotografías album za fotografije

fotografija samostalnik
1. (fotografski posnetek) ▸ fénykép, fotó, felvételPevka je že objavila fotografijo svojega poročnega šopka na družabnem omrežju Facebook. ▸ Az énekesnő a Facebookon már közzétette a menyasszonyi csokra fényképét.Povezane iztočnice: skupinska fotografija

2. neštevno (dejavnost) ▸ fotózás, fényképezés, fényképészet, fotográfiaDanes je stara 25 let in je znana po tem, da se ukvarja s fotografijo. ▸ Ma 25 éves, és arról híres, hogy fényképezéssel foglalkozik.
Povezane iztočnice: avtorska fotografija, digitalna fotografija, klasična fotografija, portretna fotografija, podvodna fotografija, dokumentarna fotografija, erotična fotografija, modna fotografija, umetniška fotografija, reportažna fotografija

fotografski pridevnik
1. (o fotografiranju) ▸ fényképészeti, fénykép-, fotóV novembru bomo pripravili fotografsko razstavo nagrajenih in izbranih fotografij. ▸ Novemberben fotókiállítást szervezünk a díjazott és kiválasztott képekből.Povezane iztočnice: fotografski aparat, fotografska plošča, fotografska emulzija, fotografski film, fotografska torba, fotografska kamera

2. (zelo natančen) ▸ fotó, fotografikus, fényképszerű

grmìč (-íča) m dem. od grm piccolo cespuglio; cespo:
bot. vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)

hudodélec criminel moški spol , malfaiteur moški spol , délinquant moški spol

(pravno) album hudodelcev album moški spol de photographies de criminels

in-cernō -ere -crēvī -crētum s sitom ali rešetom nasejati v, (čez) kaj, rešetajoč potresti (posejati) kaj s čim: eo terram cribro Cat., liba farris semine Varr., piper album cum sale nigro incretum H.

in-coquō -ere -coxī -coctum

1. v (na, ob) čem skuhati, vkuhati, zakuhati: Plin., Cels., Gell., viperinus cruor his herbis incoctus H., illic sucos incoquit O., radices incoque Baccho V. zakuhaj v vinu.

2. occ.
a) skuhati v čem = pomočiti v kaj, pobarvati: Sil., vellera Tyrios incocta rubores V. škrlatnordeče pobarvan; metaf.: incoctum generoso pectus honesto Pr. razžarjeno, navdano; tako tudi: quos autem plena iustitia … incoxerit Lact.
b) (kovino) variti ob čem = (s kovino) prevleči: album (plumbum) aereis operibus Plin. pokositriti, argentum Plin. posrebriti.

3. (pre)kuhati (o)peči, prepeči, ožgati: Lucan., Lact., tertia (Furia) fumantes incoquet igne genas O., fructus non admodum sole incocti Gell.; od tod pesn.: incocti corpora Mauri Sil. ožgani, počrneli.

4. s kuhanjem zgostiti, vkuhati: ladani sucum incoqui sole Plin.