Franja

róg horn

jelenov róg antler
lovski róg hunting horn, bugle
róg obilja the horn of plenty, cornucopia
trobiti na róg to blow the horn
tema je kot v rógu it is pitch-dark
róge pokazati (figurativno) to show one's horns, to resist, to show resistance
trobiti v isti róg (figurativno) to sing the same song (ali tune); to act in concert
róge nastaviti (možu) to cuckold
nositi rógove (mož) to be cuckolded
ugnati koga v kozji róg (figurativno) to drive someone into a corner, to corner someone, to stalemate someone, to stymie (ali to stimy) someone, to intimidate someone
njega ne uženeš lahkó v kozji róg he does not scare easily
zgrabiti bika za róge (figurativno) to take the bull by the horns

róg corne ženski spol ; (glasbilo) cor moški spol , clairon moški spol ; (jelenov) bois moški spol de cerf

lovski rog cor de chasse
pivski rog corne à boire
rog od udarca bosse ženski spol
rog izobilja corne d'abondance
nasaditi rogove (soprogu) (figurativno) faire porter des cornes à son mari, faire son mari cocu
suniti z rogovi donner des coups de cornes
trobiti na rog sonner (ali jouer) du cor
trobiti na isti rog emboucher la même trompette, chanter sur le même ton
koga v kozji rog ugnati intimider quelqu'un, acculer quelqu'un, avoir raison de quelqu'un
zgrabiti bika za rogove (figurativno) prendre le taureau par les cornes, prendre de front les difficultés
tema je kot v rogu il fait noir comme dans la gueule d'un loup (ali comme dans un four)

róg (-a) m

1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
pren. tema kakor v rogu buio fitto

2. muz. corno:
angleški rog corno inglese
krilni rog flicorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
rog za smodnik corno per polvere da sparo
rogova polmeseca i corni della luna
lovski rog corno da caccia
polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
rog od udarca corno, bernoccolo
pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
geogr. Afriški rog Corno d'Africa
rog kopita (roževina) sostanza cornea
anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
navt. rog za meglo corno da nebbia
rog (nos)
nakovala il corno dell'incudine

róg cuerno m , (volovski tudi) asta f ; (bikov) pitón m ; glas trompeta f

lovski rog trompa f de caza
signalni rog clarín m, (hupa) bocina f
Zlati rog el Bósforo
rog izobilja cuerno de abundancia
nasaditi rogove (soprogu) (fig) poner cuernos al marido
pokazati rogove (fig) sacar los cuernos
suniti z rogovi cornear, dar cornadas
trobiti na rog tocar la trompeta (ali la trompa ali la corneta)
trobiti v isti rog s kom (fig) ir de acuerdo con alg; estar en connivencia con alg; simpatizar con alg
tema je kot v rogu no se ven dos dedos de la mano

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

smer¹ [é] ženski spol (-i …)

1. die Richtung (nasprotna Gegenrichtung, prečna Querrichtung, prepustna [Flußrichtung] Flussrichtung, prevodna [Durchlaßrichtung] Durchlassrichtung, [Flußrichtung] Flussrichtung, gledanja Blickrichtung, kotaljenja Rollrichtung, letenja Flugrichtung, prodiranja Stoßrichtung, strela [Schußrichtung] Schussrichtung, teka stroja Maschinenrichtung, udarca Stoßrichtung, vetra Windrichtung, vitja Drehrichtung, vpadna Einfallsrichtung, vzdolžna Längsrichtung, zaporna Sperrichtung)
iz smeri aus einer Richtung
iz nasprotne smeri aus der Gegenrichtung
vlak iz nasprotne smeri der Gegenzug
v (eno) smer in eine Richtung, vozovnica: einfach
v napačno smer in die falsche Richtung
sprememba smeri die Richtungsänderung

2. (orientacija) die Richtung (duhovna Geistesrichtung, modna Moderichtung, slogovna Stilrichtung, umetnostna Kunstrichtung)
študijska smer die Fachrichtung, der Studiengang

3.
smer krtačenja der Strich, Bürstenstrich
smer niti der Fadenlauf

4.
smer vrtenja der Sinn, Drehsinn (urnega kazalca Uhrzeigersinn), die Laufrichtung
v smeri urnega kazalca im Uhrzeigersinn
v nasprotni smeri pri vrtenju: gegensinnig

5. geologija das Streichen
imeti smer streichen

6.
v smeri česa: -wärts
(doline talwärts, gore bergwärts, gozda waldwärts, kopnega landwärts, morja seewärts/meerwärts, polja feldwärts, srca herzwärts, vetra windwärts); ➞ → proti

7.
določati smer z goniometrom peilen
postopek določanja smeri das Peilverfahren

8.
smer umika die Fluchtrichtung, der Fluchtweg
|
obračanje smeri die Umkehr
ki nakazuje/določa smer richtungsweisend
spremeniti smer reakciji: (eine Reaktion) umlenken
v isti smeri in dieselbe Richtung, gleichgerichtet
v smeri puščice in Pfeilrichtung
v nasprotni smeri entgegengesetzt, gegenläufig, entgegengerichtet
iti v napačno smer pismo: fehlgeleitet werden, fehllaufen
razvijati se v napačno smer [schieflaufen] schief laufen
razvoj v napačno smer die Fehlentwicklung

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

stan|ovati (-ujem) wohnen in, (etwas) bewohnen
poskusno stanovati probewohnen
stanovati v najemnem stanovanju zur Miete wohnen
stanovati v isti sobi z ein Zimmer teilen mit
v katerem ni mogoče stanovati unbewohnbar

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

stôpnja degree; (časti) grade; (razvoja) stage; (vzpona) gradient; level

na isti stôpnji z on a level with, at the same stage as
od stôpnje do stôpnje from stage to stage
po stôpnjah by degrees
najvišja stôpnja climax
doktorska stôpnja (doktorat) doctor's degree, doctorate
enačba I. stôpnje simple equation
zadnja stôpnja (stadij) jetike the last stage of consumption
socialna stôpnja social grade (ali level)
najnižja stôpnja družbe the lowest level of society
on je za stôpnjo višji od mene (žargon) he is a cut above me
služiti od najnižje stôpnje vojska to start as a ranker, (figurativno) to start at the bottom of the ladder

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

stŕpati (-am) perf. stipare, ficcare; insaccare:
pren. strpati vse v isti koš fare d'ogni erba un fascio, mettere tutto in un mazzo

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

širin|a ženski spol (-e …)

1. die Breite; das Breitmaß; die Breitenausdehnung
prekomerna širina Überbreite
širina hrbta Rückenbreite
širina prsi Brustbreite
širina stolpca Spaltenbreite
širina stopnice Stufenbreite
širina pasu iskanja Suchstreifenbreite
po širini in der Breite, in die Breite; der Breite nach
za širino palca um Daumenbreite
za širino prsi um Brustbreite

2. (razpon) die Weite
prsna širina Oberweite
svetla širina lichte Weite, die Lichte
širina ovratnika Kragenweite
širina tira Spurweite
širina sekcije gradbeništvo, arhitektura die Feldweite, Spannweite

3.
zemljepisna širina geografija geographische Breite (južne širine südlicher Breite, s.Br., severne širine nördlicher Breite, n. Br.)
na isti geografski širini auf gleicher Höhe

šmôren (-rna) m pog.

1. gastr. frittata sminuzzata

2. pejor. boiata, porcata; nonnulla:
biti užaljen za vsak šmoren offendersi per ogni nonnulla
isti šmoren fa lo stesso

trobi|ti [ó] (-m) zatrobiti na instrument: (ein Instrument) blasen, zelo glasno: schmettern; na trobento: trompeten (tudi figurativno); vozilo: hupen; ladja: tuten
figurativno trobiti v isti rog in dieselbe Kerbe hauen

trobíti (-im) imperf.

1. suonare la tromba, il corno (e sim.):
trobiti zbor, umik suonare l'adunata, la ritirata
lov. nekdaj trobiti halali suonare l'hallalì

2. avt. suonare il clacson, clacsonare:
trobiti vsevprek strombazzare

3. pren. divulgare, diffondere, strombazzare:
trobiti laži strombazzare menzogne

4. ripetere continuamente, con insistenza:
nehaj že trobiti eno in isto smettila di ripetere sempre la stessa cosa
pren. trobiti v isti rog ululare coi lupi

tróbiti to trumpet; to blow (ali to sound) a trumpet

tróbiti alarm to sound an alarm
tróbiti za juriš to sound the charge
tróbiti za nočni počitek, spanje vojska to sound the retreat, ZDA to play taps
tróbiti k umiku to sound the (oziroma a) retreat
vedno v isti rog trobi (figurativno) he's always singing the same old tune (ali humoristično the tune the old cow died of)
tróbiti komu na ušesa to din into someone's ears