Franja

Utica -ae, f Útika, mesto v Afriki severno od Kartagine, tirska kolonija: Ci., C., N., H. idr. — Od tod adj. Uticēnsis -e útiški: ager L., Cato Plin. Kato(n) Utiški, Kato(n) Utičan (Mark Porcij Kato(n) mlajši, ki je pri Utiki naredil samomor); subst. Uticensēs -ium, m Utičáni, preb. Utike: C., Auct. b. Afr.

utile

A) agg.

1. koristen, primeren, uporaben:
carico utile nosilnost
prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
tempo utile rok
rendersi utile pomagati

2. donosen; ugoden:
dominio utile pravo pravica uživanja
lavoro utile donosno delo
vento utile ugoden veter

B) m

1. koristno:
unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. korist

3. ekon. dobiček; obresti:
utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi

utilité [-te] féminin koristnost, korist, uporabnost

utilités pluriel stranske vloge (v gledališču, pri filmu, itd.)
utilité pratique porabnost
d'utilité publique občekoristen
être d'une grande utilité biti zelo poraben, koristen
ton aide n'est d'aucune utilité tvoja pomoč ni v nobeno korist

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

utrg moški spol (-a …) das Zerreißen, Reißen
preskus na utrg die Reißprobe
odpornost pri utrgu der Reißwiderstand

ŭtriculus² -ī, m (demin. uterus)

1. malo podpopje, podtrebušje, trebušec, trebušček: praeterea e fronde ac pabulis potus et in utriculos congestus apium — ore enim eum vomunt Plin.; occ. materino telo, maternica (materničica): Plin.

2. metaf. trebušček, mešiček pri cvetju, zrnju: pariunt vero, cum florent, flosque ille ruptis constat utriculis; educatio in pomo est Plin., pisunt cum harena et sic quoque difficulter deterunt utriculos, fitque dimidia nudi mensura Plin.

utr-obīque ali utr-ubīque, adv. (uter² in ubīque) na vsaki izmed (od) obeh strani, na obeh straneh, na obeh krajih (koncih, področjih), v obeh primerih, v obeh ozirih: Pl., Q. idr., bellum gerebatur et mari et terrā, sed utrobique Eumenes plus valebat N., utrubique monumenta ostenduntur L., sequitur ut eadem veritas utrobique (= pri ljudeh in bogovih) sit Ci., utrobique inimicos habebam Asin. Poll. in Ci. ep. pri obeh strankah, pavor est utrobique molestus H.

úzda (-e) f briglia; cavezza; freno (tudi pren.):
nadeti uzdo mettere la briglia a
zategniti, popustiti uzde stringere, allentare il freno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti na uzdi tenere a freno
rešiti se uzde scuotere il freno
uzda jadra scotta, mura
uzda pri boji branca del corpo morto

uživanj|e² srednji spol (-a …) (zauživanje) der [Genuß] Genuss, der Verzehr; (alkohola [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss, kave [Kaffeegenuß] Kaffeegenuss, mesa [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
poživilo s škodljivim delovanjem pri daljšem uživanju das [Genußgift] Genussgift

uživa|ti¹ (-m) (čutiti užitek pri) genießen, sich erfreuen an; pri čem: schwelgen in, Wollust empfinden, (etwas) auskosten, Lustgewinn ziehen aus
uživati življenje das Leben genießen, figurativno kein Kind von Traurigkeit sein

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.

Vada² -ōrum, n Váde (Váda) = Brod, mesto v Liguriji s pristaniščem (danes Vado Ligure z ostanki pri S. Maria di Vado): Brutus in Ci. ep.; mesto so imenovali tudi Vada Sabatia Sabatske Váde (Sabatska Váda) = Sabatski Brod: Plin.

Vada³ Volaterrāna -ōrum, n Volatêrske Váde (Volatêrska Váda) = Volatêrski Brod, mesto v Etruriji s pristaniščem južno od Pize (Pisa) (zdaj Vada pri kraju Pallazi): Ci., Plin.

Vadimōnis lacus Vadimónsko jezero pri Ameriji v Etruriji (zdaj izsušeno jezero med krajema Bomarzo in Orte): L., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Fl.

vādō² -ere (prim. stvnem. watan = nem. waten bresti, lat. vadum, vadāre) stopiti (stopati), (od)iti, hoditi, (od)korakati, (od)potovati, odpraviti (odpravljati) se: Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., Enn. ap. Fest., H., Cat., Corn., Ap., Sen. tr., Iust. idr., vadite et haec regi mandata referte V., Lentulus hodie apud me: cras mane vadit Ci. ep., vadere citato equo L., haud timidis passibus V., propulsi (sc. canes) fustibus vadunt foras Ph., vade, ait, … ad amnem O., vadere ad hostem, in hostem, adversus … hostium aciem, in aditum pontis L., vadit in eundem carcerem … Socrates Ci., nec vadere per hostes tam parvā manu poterat T., per tela, per hostes vadimus haud dubiam in mortem V.; occ. (o reki) teči: Euphrates in Mesopotamiam vadit per ipsam Seleuciam Plin.; pren.: per iter praeceps gloria vadit O., vadit animus in praeceps sciens Sen. tr., vadere in sententiam cursu Plin., ali pedibus Ap. prista(ja)ti na mnenje.

Opomba: Pf. vāsit najdemo šele pri Tert.

vae (slabo vē)

I. interj. (prim. gr. ὀά, οὐᾶ, οὐαί, got. wai = stvnem. wē = nem. wehe) oj!, joj!, oh!, jojmene!, joj, prejoj!, joh!, gorje!, vzklik bolesti ali ne(je)volje; abs.: Pl. idr., Mantua vae! Miserae nimium vicina Cremonae V., cum tu, Lydia, Telephi laudas bracchia, vae, meum … tumet iecur H.; večinoma z dat.: Pl., Ter., Mart., Aug. idr., audita intoleranda Romanis vox: vae victis esse L. ali vae victis! Fl. (baje Brenov vzklik, ko je dal požgati Rim; od tod preg.: vae victis Pl. = sila boli; redko z acc.: vae te! Pl., Cat. oj te!, ojme tebe!, jojtebe!, vae me! Sen. ph. jojme!, jojmene!; v svetopisemskem jeziku tudi subst. = gorjé: vae unum abiit et ecce veniunt adhuc duo vae post haec Vulg., erga quem delinquentes vae essent habituri Tert. —

II. predpona pri adj. in iz njih izpeljanih subst. s pomenom „preveč“ ali „premalo“ kake reči (kot hiba); prim. vae-cors, vae-grandis, vae-sanus.

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

vāgīnula -ae, f (demin. vagīna) tulec (pri piri): Plin.

vagón moški spol vagon, železniški voz

vagón bascular, vagón de báscula vagon prekucnik
vagón de carga, vagón de mercancías tovorni vagon
vagón cisterna železniška cisterna
vagón de cola zadnji vagon (pri vlaku)
vagón para ganado živinski vagon
vagón frigorífico, vagón refrigerante vagon hladilnik
vagón de pasajeros potniški vagon
vagón de primera (clase) železniški voz I. razreda
vagón quitanieves železniški snežni plug
vagón restaurán jedilni vagon
vagón tanque železniška cisterna