Franja

Zadetki iskanja

  • neccese (iz *ne-ced-tis, *ne-cezd-tis; nĕ in cēdere; prvotno subst. *necessis (neizpričano) neizogibnost iz *necessi, necesse in sis, fieret, fuit idr., odkoder (ko sta se ti obl. čutili adjektivno) subst. necessitas in necessitudo; poleg necesse sta bili predklas. in poklas. v rabi tudi stlat. obl. necessus in necessum (necessum je najbrž v konstrukciji ACI okamenel acc.)) ne(iz)ogibno, (neizogibno) potrebno, nujno le v predik. zvezi

    1. necesse esse (neizogibno) potrebno je, treba je, morati: iam non solum licet, sed etiam necesse est Ci., ne quid plus minusve quam sit necesse dicat Ci. Subj. v tej zvezi ni nikdar kak subst., ampak
    a) neutr. pron.: id necesse est Tit. fr., emas non quod opus est, sed quod necesse est Ca. ap. Sen. ph., quod tibi necesse minime fuit Ci.
    b) inf.: Vitr., Mart., non necesse est omnes commemorare Ci., si ista necesse esse arbitrati essent oratorem ipsum erudire in iure civili Ci., et nimium meminisse n. est V.; z dat. personae in inf.: Enn., Varr., Val. Max., Plin. iun., vidit n. esse Miloni proficisci Lanuvium Ci. da mora Milon na pot v Lanuvij, homini n. est mori Ci., quasi vero … non n. sit nobis Gergoviam contendere C., nemini omnium certare oratione cum eo (sc. Hannone) n. fuit L.; z atrakcijo: quia non omnibus stantibus n. est dicere Ci., vobis n. est fortibus viris esse L.
    c) ACI: Naev. fr., Pl., Enn., Corn., Vitr., eum condemnari n. erat Ci., consilia ineunt, quorum eos in vestigio paenitere n. est C., n. est te regem venerari N.
    d) zahtevni stavek v cj. (brez conj.): Luc., singularis audacia ostendatur n. est Ci., intimi multa apertiora videant n. est Ci., Leuctrica pugna immortalis sit n. est N., iura inventa metu iniusti fateare necesse est H., hanc (sc. Ausoniae tellurem) pelago praeterlabare n. est V.; redko s conj. ut ali ne; z ut: Col., Sen. ph. in poznejši pisci: hoc n. est, ut is, qui nobis causam adiudicaturus sit, aut inclinatione voluntatis propendeat in nos aut … Ci., quos tantopere timeat, eos n. est, ut, quoquo modo possit, veneficio petat Corn.; z ne: n. aut (sc. mors) ne perveniat aut transeat Sen. ph.

    2. necesse habere meniti, da je potrebno, meniti, da je treba, spozna(va)ti, šteti za potrebno, morati;
    a) z inf.: Ter., Vitr., Lentulus in Ci. ep., Auct. b. Afr., Val. Max., Sen. ph., Petr., Iust., G. idr. poznejši pisci, non verbum pro verbo necesse habui reddere Ci., non habebimus n. semper concludere Ci., ne ad ultimum supplicium progredi n. habeant C.; tako tudi necesse putare: si tibi n. putas respondere Ci.
    b) pozneje z abl. (kakor opus habere) = treba je komu koga ali česa, potrebovati koga ali kaj: non n. habent sani medico Vulg.

    Opomba: Don. vzporeja necesse z necessis, zato v nekaterih izdajah najdemo: nunc aliena tua tamen aetate omnia mitte aequo animoque, age dum, magnis concede necessis? Lucr. (3, 961), quos opere in tali cohibet vis magna necessis? Lucr. (6, 811).
  • necepljen pridevnik
    1. (kdor ne prejme cepiva) ▸ oltatlan
    necepljeni otroci ▸ oltatlan gyermekek
    Zaradi vse več necepljenih otrok imamo spet bolezni, ki smo jih prav s cepljenjem že izkoreninili. ▸ A gyermekek alacsony oltási szintje miatt olyan betegségek is újra megjelennek, melyeket már éppen az oltásoknak köszönhetően megszüntettünk.
    Do izbruhov ošpic prihaja zaradi velikega števila necepljenih otrok. ▸ A nagyszámú oltatlan gyermek miatt képes a kanyaró újra és újra kitörni.
    Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ Az oltás megakadályozhatja a betegség megjelenését az oltatlan gyermekeknél is, hiszen csökkenti az aktív fertőzöttek számát.
    necepljen pes ▸ oltatlan kutya
    Necepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. ▸ A veszettnek bizonyult oltatlan kutya a celjei régióból származott.
    necepljen dojenček ▸ oltatlan csecsemő
    necepljene osebe ▸ oltatlan személyek, oltatlanok
    Ošpice so se povrnile zaradi naraščanja števila necepljenih oseb. ▸ A kanyaró az oltatlanok számának növekedése miatt ismét felütötte fejét.
    necepljena žival ▸ oltatlan állat
    Necepljene živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti. ▸ Azokat az oltatlan állatokat, amelyek veszett állattal érintkeztek, el kell altatni.
    necepljeni ljudje ▸ oltatlan emberek

    2. (o razmnoževanju rastlin) ▸ oltatlan
    necepljen trta ▸ oltatlan tőke
    necepljen jablana ▸ oltatlan almafa
    necepljena sorta ▸ oltatlan fajta
    Trto so razmnoževali z necepljenimi ukoreninjenimi potaknjenci. ▸ A tőkét oltatlan gyökeres dugványokkal szaporították.
    Cepljeni orehi zarodijo v 2.-7. letu (necepljeni v 9.-25. letu). ▸ Az oltott dió a 2–7. évben hoz termést (az oltatlan a 9–25. évben).
  • necessario

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. potreben, nujen; ekst. gotov, neizogiben:
    conseguenza necessaria nujna, neizogibna posledica
    non è necessario ni treba, ni potrebno

    2. pravo nujen:
    erede necessario nujni dedič

    B) m potrebno:
    lo stretto necessario kar je nujno potrebno
    non avere il necessario ne imeti od česa živeti
  • necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

    I.

    1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

    2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

    3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

    4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

    5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

    6. konkr. necessitates
    a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
    b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T.

    II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

    1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

    2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.
  • necō -āre -āvī -ātum (nex)

    1. (nasilno, kruto, premišljeno) usmrtiti (usmrčevati), ubi(ja)ti, (u)moriti, ugonobiti (ugonabljati), pokonč(ev)ati: aliquem ferro S., H., securi Gell., igni atque tormentis C., omnes partim flammā, partim ferro Val. Max., plebem fame Ci. ep., aliquem verberibus Ci. koga na smrt izmučiti, aliquem omni supplicio excruciatum n. Ci., necari cum cruciatu (z mučenjem) C., praesidium (posadko) per cruciatum (z mučenjem) et ad contumeliam necare L., necari sub crate L., necare aliquem longā morte V. z dolgo smrtno muko, z dolgotrajnim trpinčenjem, morsu O., fulmine Hyg. (o Jupitru), veneno Suet. koga zastrupiti (zastrupljati), catulos complectendo Plin. zadušiti, homines in ventre necandos conducit Iuv., se n. Lact.

    2. metaf. (o neosebnih subj.) ugonobiti (ugonabljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati): lien necat Pl., res publica hostes necavit, ne ab ipsis necaretur Ci., arbos floris odore hominem taetro consueta necare Lucr., ne quid succrescat, quod necet segetem Sen. ph. kar bi moglo zadušiti, necant invicem inter se umbrā vel densitate Plin., terras devorant aquae, flammas necant Plin., salsi imbres necant frumenta Plin., radices herbarum vomere perruptae necantur Col.

    3. pren. mučiti, trpinčiti, ugonabljati, z dolgčasom moriti: Pl., quid te coërces et necas rectam indolem? Sen. tr.

    Opomba: Pf. act. necuit: Enn. ap. Prisc., Ph.; inf. pf. act. necuisse: Col. (prim. ē-necō).
  • nécromancien, ne [-sjɛ̃, ɛn] masculin, féminin zaklinjalec, rotilec duhov umrlih, nekromant
  • nectō -erē, nexī ali nexuī, nexum

    1. (z)vezati, zavez(ov)ati, (za)vozlati, povez(ov)ati, privez(ov)ati, navez(ov)ati, pritrditi (pritrjevati), doda(ja)ti, spe(nja)ti, strniti (strnjevati), (z)viti, zvi(ja)ti, ovi(ja)ti, spojiti (spajati), (s)plesti (spletati), (iz)vesti, zaplesti (zapletati): necte tribus nodis ternos colores V., apricos necte flores, necte meo Lamiae coronam H., nexa corona O. spleten venec, n. laqueum H., Medo nectis catenas H., pedibus talaria nectere V. na noge si privezati krilate čevlje, caput olivā V. ovi(ja)ti si glavo z oljko, comam myrto O. ovi(ja)ti si lase z mirto, bracchia n. O. (plesaje kolo) prepletati roke, colla lacertis n. O. objeti koga okoli vratu, okleniti se koga okoli vratu, nodum informis leti trabe nectit ab alta V. pripne vozel (zanko) visoko na gredi (da je visel(a) navzdol); pren.: iam tibi compedes nectimus Plin. iun.; pesn.: Africus in glaciem frigore nectit aquas Pr. strdi (zamrzne) z mrazom v led.

    2. occ. kot jur. t. t. v zaporu zaradi dolgov (z)vezati, vkleniti (vklepati), v spone da(ja)ti, vkleniti (vklepati), nadeti verige: nectierque (nectier star. inf. pr. pass.) postea desitum Ci., necti desierunt L., nexum se dare alicui ob aes alienum ali ob aes grave L., Val. Max. izročiti se komu v zapor (pripor) zaradi dolgov. Od tod subst. pt. pf.
    a) nexus -ī, m suženj (podložnik) zaradi dolgov (tj. dolžnik, ki ni mogel povrniti dolgov in je bil zato izročen svojemu upniku, da je za dolg sam jamčil s svojim telesom): liber, qui suas operas in servitute pro pecunia quadam debebat dum solveret, nexus vocatur Varr., deinceps et qui ante fuerant, creditoribus tradebantur, et nectabantur alii L., nexi, vincti solutique, se undique in publicum proripiunt, inplorant Quiritium fidem L., ita nexi soluti cautumque in posterum, ne necterentur L.; occ. nexi -ōrum, m jetniki sploh: nexorum tria milia e carcere dimittit Iust., nec carcerem nexis, sed caedibus civitatem replet Iust.
    b) nexum -ī, n (jur. t. t.) obvezovanje dolžnika, svečano pravno dejanje pred pričami, po katerem se vzpostavlja posebno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom; dolžnik, ki ne izpolni svoje plačilne dolžnosti, izgubi svobodo in postane upnikov suženj (podložnik): Varr., Ci., L. idr.; od tod meton. po tej obvezi nastala α) dolžniška (dolžnikova) obveza(nost): cum sunt propter unius libidinem omnia nexa civium liberata nectierque postea desitum Ci. ko so bile razveljavljene vse obveze zadolženih državljanov, cuius quoniam proprium te esse scribis mancipio et nexo Ci. ep. β) upnikova lastninska pravica: Sulla ipse ita tulit de civitate, ut non sustulerit horum nexa atque hereditates Ci.

    3. metaf.
    a) pripojiti (pripajati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, združiti (združevati): fatum ex causis Ci., videtisne, ut ex alio alia (drugo z drugim) nectantur Ci., omnes enim (sc. virtutes) inter se nexae et iugatae sunt Ci., n. verba numeris O. besede združevati z napevom = zlagati (pisati) pesmi, pesniti, iurgia cum aliquo O. začeti s kom prepir, causas inanes V. navajati navidezne razloge, dolum L. (za)snovati prevaro, (na)plesti zvijačo, insidias Val. Max. zalezovati, pripravljati zasedo, moras Sen. ph., T., Fl. vsevdilj (nenehno) zavlačevati, talia nectabant (sc. sermone) Stat. tako so se pogovarjali.
    b) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: sacramento quodam nexi Iust., res pignori nexa Icti. zastavljena.
  • nečimrn pridevnik
    (o samovšečnosti) ▸ hiú
    nečimrn povzpetnik ▸ hiú újgazdag
    nečimrna kraljica ▸ hiú királynő
    nečimrna gospa ▸ hiú hölgy
    nečimrn moški ▸ hiú férfi
    Vaš oče je nečimrn mož in ne prenese zlahka žalitve. ▸ Az apja hiú ember, és nem visel el semmilyen sértést.
    Ah, daleč je še poletje in nečimrna športna zagorelost. ▸ Ah, messze van még a nyár és a hiú, sportos lebarnultság.
  • nedoglèd far distance (out of view)

    gledal je za čolnom, dokler mu ne izginil v nedoglèdu he gazed after the boat until it disappeared in the far distance
    v nedoglèd as far as the eye can see, infinitely, far into the distance
    v nedoglèd odložiti to postpone indefinitely
  • nedomáč

    ne se počutiti domačega estar como en su casa
  • nèdopovedljív indicible, ineffable, inexprimable

    nedopovedljivo infiniment, extrêmement, on ne peut plus, à la folie
  • nèdorásel mineur, adolescent ; figurativno incapable

    biti nedorasel položaju ne pas être à la hauteur de la situation
  • need1 [ni:d] samostalnik
    potreba, sila nuja (of, for po)
    pomanjkanje (of, for česa)

    to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
    to be in need biti v stiski
    if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
    to do one's needs opraviti potrebo
    I had need remember moral bi si zapomniti
    to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
    there is no need for you to come ni ti treba priti
    a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
    to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
    to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj
  • need2 [ni:d]

    1. neprehodni glagol
    arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

    2. prehodni glagol
    potrebovati; zahtevati

    3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
    morati, treba je

    it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
    there needs no excuse opravičilo ni potrebno
    it needed doing to je bilo treba narediti
    it needs to be done to je treba narediti
    she needn't do it tega ji ni treba narediti
    you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
    more than needs več kot je potrebno
    what need (ali needs) ? čemu to?
  • nèedín désuni, en désaccord

    biti needin s kom glede česa être en désaccord avec quelqu'un sur quelque chose, ne pas s'accorder, ne pas être d'accord, différer d'opinion
  • ne-fāns -antis (ne in fārī) = nefandus; n. pl. nefantia: Luc. ap. Non., Varr. ap. Non.
  • nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas, od tod

    1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

    2. metaf. pomen
    a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
    b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.
  • nèfle [nɛfl] féminin nešplja (sad)

    des nèfles! nikakor ne! kaj še!
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • negative2 [négətiv] samostalnik
    nikalnica; zanikanje, negacija; negativen odgovor; pravica veta
    figurativno negativna lastnost
    jezikoslovje nikalnica, nikalni stavek
    elektrika negativni pol
    matematika znak minus, negativno število
    fotografija negativ

    in the negative nikalno, ne