Franja

serpenter [sɛrpɑ̃te] verbe intransitif viti se, vijugati se

le sentier serpente dans la montagne steza se vije po hribu

serrare

A) v. tr. (pres. sērro)

1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
serrare a chiave zakleniti, zaklepati

2. stisniti, stiskati:
serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
serrare le file strniti vrste
serrare gli occhi pren. umreti
serrare le vele navt. speti jadra

3. pospešiti, pospeševati:
serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

4. pritisniti, pritiskati:
serrare il nemico pritiskati na sovražnika

B) v. intr. zapreti, zapirati se

C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se

serré, e [sɛre] adjectif stisnjen; tesen; gost (tkanina); tesno se prilegajoč (obleka); sklenjen (vrsta); gost (dež); strog (kritika); oster (konkurenca); zgoščen, jedrnat (slog); figuré v stiski, v denarnih težavah; adverbe previdno, premišljeno, natančno

en rangs serrés v strnjenih vrstah
j'ai le cœur serré tesno mi je pri srcu
avoir la gorge serrée nobene besede ne spraviti iz sebe
avoir un jeu serré ničesar ne (hoteti) tvegati
être serrés comme des harengs biti stisnjeni kot slaniki
jouer serré biti previden
tenir quelqu'un serré držati koga na kratkem

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

servant [sə́:vənt] samostalnik
(glavni) služabnik, sluga, služitelj, posel; hišna pomočnica, služabnica; državni (javni) uslužbenec
množina služinčad, posli

servants' hall soba za posle
civil servant uslužbenec državnih, nevojaških, civilnih ustanov
domestic servants hišni posli, služinčad
general servant služkinja za vsa dela
indoor servant služabnik, ki opravlja posle v hiši
maid-servant služkinja, dekla
man-servant služabnik, sluga
out-door servant služabnik, ki opravlja posle zunaj hiše (vrtnar, konjski hlapec ipd.)
Post-Office servant britanska angleščina poštni uslužbenec
public servants državni nameščenci
Your obedient servant Vaš vdani (vljudnosti izraz na koncu pisma pred podpisom; se rabi danes le v uradnih dopisih)
he keeps four servants on ima štiri služahnike

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

serviō -īre -īvī in -iī -ītum (servus)

I.

1. služiti, biti služabnik, biti suženj, biti zasužnjen, sužnjevati, robovati; abs.: nunc quidem etiam servio PL., quod servibas (gl. opombo spodaj) liberaliter TER., non solum vincietur, sed etiam serviet CI., qui ... libertate caret ... serviet aeternum (pren.) H.; z dat.: AP. idr., iustum est tuus tibi servus tuo arbitratu serviat PL., ea (sc. puella) serviebat lenoni impurissimo TER., venire in eum locum, ubi parendum alteri et serviendum sit CI., servire regi humiliter, aliis superbe imperare L., P. Terentius Afer Carthagine natus servivit Romae Terentio Lucano senatori SUET., Phrygio servire marito V. (pikro ) = poročiti se z možem Frigijcem; z apud: tam ille apud nos servit, quam ego nunc hic apud te servio PL., si quis apud nos servisset ex populo foederato seseque liberasset CI.; z notranjim obj.: servitutem servire biti (živeti) v popolni sužnosti: tu usque a puero servitutem servivisti in Alide PL., quorum maiorum nemo servitutem servivit CI., qui (sc. cives) servitutem servissent L.; z dat. (pri kom): servitutem servire huic homini optimo PL.; z apud: ego haud diu apud hunc servitutem servio PL.; v pass.: servis paucioribus serviri SEN. PH. pustiti se streči manjšemu (le majhnemu številu) sužnjev.

2. occ. (politično) komu služiti, sužnjevati, robovati, hlapčevati, biti pokoren, biti podložen, tlačaniti: populum Romanum servire fas non est CI., nulla est tam stulta civitas, quae non iniuste imperare malit quam servire iuste CI., hac tempestate serviundum aut imperitandum S. FR., cum sine muris per octingentos prope annos liberi fuissetis muris ... vincti per centum annos servistis L., maiores eorum servire populo Romano quam imperare aliis maluerunt CI., hac (sc. libertate) omnes carere, sive regi sive optimatibus serviant CI., neque Athenas victas Lacedaemoniis servire poterat pati (sc. Alcibiades) N., frustraque erit illa (sc. Cleopatra) minata, servitura suo Capitolia nostra Canopo O.

3. metaf. (o neživih subj.)
a) imeti na sebi služnost (servitút), biti obremenjen s služnostjo (servitútom): ICTI. idr., omnia (sc. praedia), quae serviebant CI., eae (sc. aedes) serviebant CI.
b) rabiti, služiti komu za, kot kaj, pri čem: tabulata gallinis servire debent COL., chartis serviunt calami PLIN., domus ... serviet domino non minori PLIN. IUN. –

II. pren.

1. služiti, biti na voljo komu, biti v službi koga, ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) po volji koga, komu, zadovoljiti (zadovoljevati) koga: tibi servio atque audiens sum imperi PL., res ... publica, si loqui posset, ageret mecum, ut, quoniam sibi servissem semper, numquam mihi ... ut iam mihi servirem CI., servire populo CI., amicis diligentissime N., servire amori aliorum CI., auribus Vari C. govoriti Varu po godu, universis civibus TIBERIUS AP. SUET., siquid adhuc igitur vivi, Germanice, nostro restat in ingenio, serviet omne tibi O., honor ... servītus ab illa mihi AUG. izkazana; pesn.: semper ... ab ineunte adulescentia tuis servivi servitutem imperiis et praeceptis, pater. ... Meum animum tibi servitutem servire aequom censui PL.

2. čemu ustreči (ustrezati), preda(ja)ti se čemu, vda(ja)ti se čemu, (po)skrbeti za kaj, prizadevati si za kaj, gnati, poganjati se za čim, truditi se za kaj, delati na čem, pri čem, za kaj, vso pozornost posvetiti čemu, ves trud (vso pozornost) obrniti (obračati) na kaj: commodis alicuius TER., CI., utilitati salutique CI. EP., valetudini CI. EP., vitae necessitatibus, aetati alicuius, posteritati, personae (igrati svojo vlogo, držati se svoje vloge), dolori suo, cupiditatibus, iracundiae, alicuius amori flagitiosissime, pecuniae, rei familiari maxime, vectigalibus CI., famae CI. EP., N., existimationi (alicuius), gloriae, laudi et gloriae, laudi existimationique CI., dignitati N., gratiae S., domi voluptatibus, hic pecuniae servitis S., suo etiam privato compendio serviebant C., servire bello C. storiti vse, kar vojna zahteva, paci N., aut belli aut pacis artibus VELL., quaestui ac reditibus COL.; brezos.: ut communi utilitati serviatur CI., ut non brevitati servitum sit, sed venustati CI.

3. vda(ja)ti se čemu, v kaj, ravnati po čem, v skladu s čim, vesti (obnašati) se po čem, v skladu s čim, prilagoditi (prilagajati, prilagojevati) se čemu: rei TER., rumori PL., incertis rumoribus C., tempori CI., temporibus callidissime serviens N. okoliščinam (razmeram), glede na okoliščine (razmere).

Opomba: Sinkop. obl. servisse, servissem itd. (= servivisse, servivissem itd.): CI. idr.; impf. servībās (= serviēbās): PL., TER.; fut. servībo itd.: PL., TER.

servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.

servō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *ser- zaprto (pod ključem) imeti, hraniti; prim. avestsko haurvaiti pazi, čuva, hrani, umbr. seritu = lat. servato, anseriato = lat. observatum (sup.), osk. serevkid = lat. auspicio, lat. servus, serva, gr. εἴρερος ujetništvo, suženjstvo, got. sarwa orožje, oborožitev)

1. paziti koga, na koga, na kaj, opazovati koga, varovati koga, kaj, čuvati koga, kaj, ščititi koga, kaj, budno paziti koga, kaj, b(e)deti nad kom, čim, stražiti, imeti (držati) pod stražo, streči komu; abs.: redi ... intro atque intro serva PL., nemo in aedibus servat PL., solus Sannio servat domi TER., servantia lumina O. čuječ(n)e, budne oči; pogosto imper. serva! pazi (se)!, varuj se!: PL., TER., H.; z obj.: ENN. FR., PL., TER. idr., haedos V. paziti na, ortum Caniculae CI., dum sidera servat, exciderat puppi V., sunt Arcturi sidera nobis haedorumque dies servandi V., servare caelum, fulgura caeli LUCR., avem (ptičji let), genus altivolantum ENN. AP. CI., doctus volucres augur servare sinistras LUCAN., servat nubemque locumque O., quantum acie oculi possent servare sequentum V. do koder bi nesle ostre oči sledilcev, servare itinera C. ne spustiti (spuščati) iz vida, praesidia indiligentius C. stražišča imeti manj skrbno zasedena, portas agmine, milite muros V., fructūs N., pomaria O., aliquem liberā custodiā CI. (gl. custōdia); v pass.: quemadmodum servari vellet N. biti držan v zaporu, biti zaprt; z notranjim obj.: custodias, vigilias L. biti na straži, stražiti; z de: de caelo servare (o avgurjih) CI., ARN. opazovati blisk; s finalnim stavkom: COL. idr., triumviris capitalibus mandatum est, ut servarent, ne qui nocturni coetus fierent L.; z odvisnim vprašanjem: tuus servus servat, Venerine eas (sc. coronas) det an viro PL., quid servas, quo eam ...? LUC. AP. NON.

2. čuvati kak kraj = ne zapustiti (zapuščati) kakega kraja, muditi se kje, osta(ja)ti kje, (pre)bivati, biti doma kje: limen V., O., limina V., vestibulum V., centum (sc. nymphae), quae silvas, centum, quae flumina servant V., hydrum ... puella servantem ripas altā non vidit in herba V., tu nidum servas H. ostajaš v gnezdu = tičiš doma (v Rimu), atria servantem postico falle clientem H. v veži nate prežečega klienta, nate čakajočega klienta, has nimbi ventique domos et naufraga servat tempestas VAL. FL.

3. metaf.
a) paziti na kaj = držati se česa, držati, pridržati (pridrževati, pridržavati), vzdržati (vzdrževati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), izpolniti (izpolnjevati) kaj, spolniti (spolnjevati), vztrajati pri čem, ne (pre)kršiti, ne prelomiti (prelamljati) česa, ne ravnati zoper kaj: ordinem L. ali ordines C. idr. držati se vrste, osta(ja)ti v vrsti (vrstah), ohranjati (bojni) red (vrsto, razporeditev), pacem L., pacem cum aliquo CI., amicitiam, legem CI., promissum PL., promissa CI., fidem CI. držati besedo, držati obljubo, biti mož beseda, iusiurandum N., fidem iurisiurandi cum hoste CI. držati besedo, sovražniku potrjeno s prisego, ius CI., iura indutiarum C., consuetudinem CI., institutum militare C. držati se vojnega (vojaškega) običaja, morem MEL., Q., morem ab antiquis traditum H., acta Caesaris servanda censeo CI., servare diem L. držati se dne, čakati dan, amorem, honorem, pudicitiam, aeternum sub pectore volnus V., Pyrrhin conubia servas? V. ali si še v zakonski zvezi s Pirom?, nec (sc. tellus) Baccho genus (sc. suum) ... servat V. = trta se v zemlji izrodi, servare vices V. opravljati svojo službo, modum LUCAN., PLIN.; s predik. acc.: pudicitiam liberorum servare ab eorum libidine tutam CI.; z zahtevnim stavkom: cum ita priores decemviri servassent, ut unus fasces haberet L.; brezos.: alibi servatur, ut nudis pedibus eant PLIN., servatumque in hodiernum est, ne qui e novis civibus in iis iudicaret PLIN.
b) koga ali kaj ohraniti (ohranjati, ohranjevati) (ne(p)okvarjenega, ne(p)okvarjeno), rešiti (reševati), (za)varovati, (za)ščititi pred čim, oteti (otevati, otimati) česa, pred čim (naspr. perdere): AFR. AP. NON., CAECIL. AP. GELL., PL., TER. idr., ociter serva cives, defende hostes ENN. AP. NON., populum, rem publicam aliquem ex iudicio CI., qui ceteros servavi, ut nos periremus CI. EP., Diana (Dianin kip) ex bellis servata CI., servati consulis decus L. čast konzulove rešitve, servare aliquem ex periculo C., urbem insulamque Caesari C., Alexandri liberis regnum N., navem ex hieme N., servatae a peste carinae V., cupressus religione multos servata per annos V., nomen et arma locum servant V. brani(ta), ščiti(ta), curvam servans sub imagine falcem V. hraneč še neokvarjen vinjak pod ..., servare rem suam H., invitum quī servat, idem facit occidenti H.; s predik. acc.: vivum archipiratam CI., urbem et cives integros incolumesque CI., corpora vestra, coniugum ac liberorum vestrorum inviolata L.; v pass. s predik. nom.: signum integrum servatum est CI.; occ. rešiti =
a) dobi(va)ti: cum populus suum servaret CI., haec una ratio a rege proposita Postumo servandae pecuniae CI., crediti servanda causā SUET.
b) kaj dobi(va)ti povrnjeno: sumptus in rem factos ICTI., quod praestiterit quis ICTI.
c) (za bodočnost) hraniti, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), prihraniti (prihranjevati), shraniti (shranjati, shranjevati): CA., COL., STAT., LACT. idr., Homeri carmina scrinio CU., carmina levi cupresso H., Caecuba (sc. vina) centum clavibus (pod sto ključi) H., vermes in melle PLIN., ad quae (sc. tempora) tu te ipse servaras CI., eo (dotlej) me servavi CI. EP., gravem se ad maiora vindicem servabat L.; z dat. (večinoma pesn.): placet esse quasdam res servatas iudicio voluntatique multitudinis CI., eius regni causa integra Caesari servaretur AUCT. B. ALX., vosmet rebus servate secundis V. ohranite se za boljše čase, Iovis auribus ista (sc. carmina) servas H. – Od tod adj. pt. pr. servāns -antis, toda le v superl. servantissimus z obj. gen. trdno se držeč česa, trdno vztrajajoč pri čem: servantissimus aequi V., servantissimus iusti vir AUS.

sésame [sezam] masculin, botanique sezam; (figuré)

le sésame, le «sésame, ouvre-toi» magična beseda, formula, s katero pridemo do česa, dosežemo kaj
huile féminin de sésame sezamovo olje

sesáti (-ám) imperf.

1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere

4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.

sesékati (-am) perf.

1. tagliare in pezzi, tritare; sminuzzare

2. pren. rovinare, mangiare:
molji so sesekali obleko v omari le tarme hanno mangiato il vestito appeso nell'armadio

sesípati (-am) | sesúti (-sújem)

A) imperf., perf. versare, ammucchiare

B) sesípati se (-am se) | sesúti se (-sújem se) imperf., perf. refl.

1. sbriciolarsi, frantumarsi, sgretolarsi, crollare, spaccarsi, disgregarsi; spezzarsi:
mestno obzidje se je sesulo le mura sono crollate

2. smottare; franare, cedere

3. crollare; rovinare; sgretolarsi; andare in sfacelo, cadere:
obramba se je v nekaj dneh sesula la difesa cedette nel giro di pochi giorni
sesuti se v nič distruggersi
sesuti se v prah in pepel andare completamente in rovina

sesíriti se (-im se) | sesírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. accagliarsi; rapprendersi:
majoneza se sesiri, če se ji prehitro dodaja olje la maionese impazzisce se le si aggiungle l'olio troppo velocemente

2. (strditi, strjevati se) coagularsi (sangue)

sestavína (-e) f

1. componente, costituente, ingrediente, elemento, sostanza:
izločiti odvečne sestavine eliminare le componenti superflue
organske in anorganske sestavine živih bitij le componenti organiche e inorganiche degli essere viventi
glavna sestavina elemento base

2. (sestavni del) parte integrante, elemento costitutivo

sestáviti, sestávljati mettre ensemble, joindre, réunir, rassembler, composer ; (tehnika) assembler, monter ; (spis) rédiger, composer, écrire

sestaviti poročilo (testament) rédiger (ali établir) un rapport (un testament)
sestaviti zapisnik dresser un procès-verbal
sestaviti vla do former le gouvernement

sētte agg.; m, f invar.

1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

3. šport sedmerka (vaterpolo)

seuil [sœj] masculin prag; figuré začetek

au seuil de la mort na pragu smrti
le seuil de la vie, de la vieillesse, de l'hiver začetek življenja, starosti, zime
être assis sur le seuil de la maison sedeti na pragu pred hišo

sévati (-am) imperf.

1. fiz. irradiare, irraggiare; emettere radiazioni

2. (svetiti, sijati) splendere, risplendere; ekst. trasparire:
skozi okna so sevale luči dalle finestre risplendevano le luci
strah mu je seval iz oči la paura gli traspariva dagli occhi