penes, praep. z acc. (okameneli lok. k subst. penus -oris notranjščina, notranjost (αἰ(Ƒ)ές), prim. lat. penitus) v oblasti, v posesti, v moči, v rokah koga je kaj, pri; večinoma z glag. esse: Pl., Ter., Fl., Lact. idr., penes nos esse dicitur, quod in potestate nostrā est Fest., imperium summum p. Lacedaemonios erat N., p. Pompeium omne iudicium et potestas debet esse Ci., p. eosdem divitias et gloriam esse S., p. miseros plus impetūs T., p. quem quisque sit Caesaris miles C., p. rem publicam esse T. biti na strani države, potegniti (vleči) z državo, nullam p. se culpam esse L. on da ni prav nič kriv, alia omnis p. milites noxia erat L. vse drugo so zakrivili vojaki, p. te es? H. ali si pri sebi (= si pri pameti)? (prim. gr. ἐν σαυτῷ εἶ); pri glag. premikanja = k: quam penes amantum summa summarum redit Pl., imperii iura p. Constantinum et Livinium devenere.
Opomba: Penes pogosto stoji za besedo, ki je odvisna od njega: me (te) penes Kom., quem penes Pl., H., C.
Zadetki iskanja
- penna f
1. zool. pero; ekst. peresce, perje:
penne maestre letalna peresa
penne timoniere krmilna peresa
cane da penna lovstvo ptičar; fermač
cosa che non vale una penna ničvredna stvar
leggero come una penna lahek kot peresce
lasciarci, rimetterci le penne pren. umreti, biti ob življenje, biti hudo poškodovan
2. pero (okras):
penne nere voj. alpinci
3. pero (priprava za pisanje):
penna a feltro flomaster, polsteno pero
penna a sfera kemični svinčnik
penna d'oca gosje pero
penna stilografica nalivno pero
disegno a penna umet. perorisba
scorsa di penna napaka v pisanju
dare di penna prečrtati, zbrisati
lasciare qcs. nella penna kaj ne napisati, pustiti nenapisano, izpustiti
4. ekst. pisatelj:
uomo di penna človek peresa, literat
5. navt.
occhio alla penna! pazi na veter! (opozorilo krmarju)
6. kljun (pri kladivu)
7. pero (pri puščici)
8. glasba trzalica, plektron
9.
penne, penne rigate pl. kulin. peresniki - pennēllo1 m
1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben
2. hidravl. škarpa, obrežni zid
3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek - pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za
pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati - penser2 [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati
sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost - pēnsilis -e (pēnsus: pendēre)
1. viseč, obešen: lychnuchi Plin., uva H. obešen (da se suši in ohrani), posušen, reste se facere pensilem Pl. obesiti se; z namigom na obešanje: pro uva passa pensilis Pl., libertas pensilis Plin. svoboda obesiti se; subst. pēnsilia -ium, n (sc. poma) čez zimo obešeno sadje (da se posuši in ohrani): Varr.
2. kot arhit. t.t. viseč = na obokih (svodih) sloneč (ležeč, stoječ, zgrajen), na oboke postavljen: horreum, fabrica Col., urbs Plin., horti Cu., Lact. (o Semiramidinih vrtovih), agros et maria et urbes … pensiles facere Lact. na oblakih narediti (utemeljiti); poseb. balineae (balneae, balnea) „kapljavice“ = pršne kopeli, prhe, tuši, po drugih kopalnice z visokim, od spodaj ogrevanim podom, nekakšne parne kopeli: Val. Max., Macr.; metaf. viseč: tribus Plin. na premičnih sedežih (v gledališču). - pensione f
1. pokojnina:
pensione di anzianità starostna pokojnina
pensione di invalidità invalidska pokojnina
2. ekst. pokoj:
essere in pensione biti v pokoju
andare, mettersi in pensione upokojiti se
3. turiz. (retta) oskrbovalnina, penzion
4. turiz. penzion:
stare a pensione da qcn. biti pri kom na hrani in stanovanju
pensione a buon mercato poceni penzion - peor slabši, hujši; slabše, hujše
eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše! - peorcito
lo peorcito de su clase najslabše, kar se da misliti - pepino moški spol kumara
pepinos en vinagre kisle kumare
no se me da un pepino to mi je prav vseeno - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - per-acerbus 3 (per in acerbus) zelo trpek: uva primo est acerba gustatu, deinde maturata dulcescit Ci.; metaf.: mihi quidem illud … peracerbum fuit, quod … Plin. iun. me je zadelo v živo, me je zelo (za)bolelo, da …
- peradventure1 [pərədvénčə] prislov
arhaično morda, slučajno
lest peradventure da ne bi slučajno
if peradventure če bi slučajno - per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)
1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.
2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.
3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.
4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.
5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H. - per-commodus 3, adv. -ē (per in commodus) zelo primeren (prikladen, priročen, ugoden, dober, smotrn): ipsis castris (dat.) percommodum fuit L., tumulus … percommode s[i]tus ad commeatus excipiendos L., acta causa est; dixit heredum advocatus, deinde populi, uterque percommode Plin. iun., percommode cadit (accidit, facis, factum est), quod (da) … Ci.; percommodum est (smotrno je) z inf.: ad natandum exercere percommodum est Veg., ad palum quoque vel sudibus exerceri percommodum est Veg.
- percussus -ūs, m (percutere) udarjanje, udar(ec), sunek: percussu crebro saxa cavantur aquis O. voda izvotli skale tako, da pogosto pada nanje, venarum inaequabili formicante percussu Plin., percussu linguae Sen. ph., percussu aquae Vitr., dentes ex percussu agitantes Cass.; pren.: non sentire percussum Sen. ph. razžalitve ne (ob)čutiti boleče.
- per-dūcō -ere -dūxī -ductum (per in dūcere)
I.
1. (do cilja ali srečno) pripeljati, privesti, dovesti, spraviti: aliquem Romam L., legionem in Allobrogas perduxit C., aliquem ad Caesarem C., omnes naves incolumes C., bovem ad stabula V.
2. occ.
a) napelj(ev)ati, navrniti (navračati), spelj(ev)ati: aquam Claudiam L. epit., aquam in coloniam Traianus ap. Plin. iun.
b) (zid, jarek, pot, zgradbo, gradnjo) izpeljati, speljati, narediti, napraviti, postaviti, sezidati, zgraditi itd. od … do: a lucu ad montem murum fossamque perducit C., munitiones ex castellis in proxima castella C., viam a Bononiā Arretium L., porticum a portā ad … L.
c) (po)spremiti (spremljati): Dionem Syracusas N.
d) (kot zvodnik komu žensko) privesti, pripeljati, zvoditi, (zvodniško) spraviti skupaj, zapeljati: O., Suet., Lact. idr., Tertia perducta a tibicine Ci., perduci poterat tam pudica? H.
e) (koga kot jetnika v tujo deželo) odvesti, odpeljati: is (sc. Paulus) in Britanniam missus, ut militares quosdam perduceret ausos conspirasse Magnentio Amm.
3. metaf.
a) pripeljati (privesti prignati, dotirati, pritirati) koga, kaj do česa, dognati kaj do česa, pripeljati (privesti, dovesti) koga do česa, spraviti koga do česa, privesti koga k čemu: Varr., Cu. idr., eo rem perduxit N., hominem ad summam dignitatem C. ali ad honores amplissimos Ci. povzdigniti, aliquem ad furorem, ad exitum, ad mortem Ci.
b) spraviti koga k čemu, pripraviti koga do česa, premakniti koga v (na) kaj, k čemu, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga k čemu: cum perducere eum non posset N., eo est perductus N. pustil se je nagniti k temu, aliquem ad (in C.) suam sententiam Ci., eos pollicitationibus ad se C. pridobiti si, ad studium sui S., aliquem ad societatem periculi N. da se soudeleži nevarnosti, si dictis nequis perduci, ut vera haec credas Pl.
c) nadaljevati do … , v pass. tudi = trajati do … : (sc. agri colendi studia) ad centesimum annum Ci., orationibus in noctem perductis L., a primā pueritiā usque ad ultimum eius diem familiarem amicitiam Sen. rh., altercationem in serum L.; occ. zavleči (zavlačevati), zatezati, odlašati do (v) … : rem disputationibus ad mediam noctem C. —
II. (po)srkati, vpi(ja)ti, (iz)piti: totum liquorem Arn. poet., poculum continuo haustu Ap. —
III.
1. prevleči, prekriti, (na)maziliti: hinc illud subiit, auro sacras quod ovato perducis facies (sc. deorum) Pers., corpus odore ambrosiae V. z dišečo ambrozijo.
2. s premazom izbrisati, prečrtati: nomen Icti.
Opomba: Sinkop. pf. perduxti (= perduxisti): Mart. - peregrīnitās -ātis, f (peregrīnus)
1. tujstvo = stan(je), status tujca (tj. tistega, ki je v rim. državi peregrinus, gl. peregrīnus): aliquem redigere in peregrinitatem Suet., Icti. vzeti komu državljanstvo, peregrinitatis reus Suet., Q. (ob)tožen, da si je prisvojil rim. državljanstvo in pravice, povezane z njim.
2. metaf. tujstvo, tujščina, nekaj tujega = tuji običaji idr.: in urbem nostram est infusa peregrinitas Ci. ep.; occ. izgovarjanje, naglaševanje tujca: si fuerit os facile, explanatum, iucundum, urbanum, id est, in quo nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q. - peregrīnor -ārī -ātus sum (peregrīnus)
1. bi(va)ti na tujem, potovati po tujini (ne: v tujino), sploh okrog, po svetu potovati: totā Asiā Ci., in alienā civitate Ci.; subst. pt. pr. peregrīnantes -ium, m (po)potniki, potovalci: S., Plin. iun.
2. metaf.
a) (o osebah in duhu ali duši) potovati po čem, kje, prepotovati kaj, spuščati se kam, plavati, krožiti po čem: Democritus in infinitum omnium peregrinabatur Ci. je potoval po neskončnem vsemir(j)u, cum illi saepe, quod ante pedes esset, non viderent, ille in infinitatem omnem peregrinabatur Ci., immensa et interminata in omnes partes magnitudo regionum, in quam se iniciens animus et intendens ita late longeque peregrinatur, ut … Ci.; poklas. tudi z a z abl. = daleč proč biti od česa: a corpore, a dei regno Ambr., a domino Vulg., Aug.
b) (o stvareh) potovati, bi(va)ti, muditi se, zadrževati se, nahajati se kje, ukvarjati se kje s čim: haec studia pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci., in extremis finibus mundi arma Romana peregrinabantur Fl., non ferunt amomi nardique deliciae, ne in Arabiam quidem, ex Indiā et nave peregrinari Plin. udomačiti se na tujih tleh, vestrae peregrinantur aures Ci. so na tujem = so odsotna, ni jih tu.
c) tuj, še ne domač (udomačen) biti: mihi videris Latine docere philosophiam et ei quasi civitatem dare, quae quidem peregrinari Romae videbatur Ci. da je tujka, peregrinatus est huius animus in nequitia, non habitavit Val. Max.
Opomba: Act. soobl. inf. pr. peregrinare: Iul. Val. - per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)
1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.
2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.
3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.
4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.
Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.