Franja

mar³ (skrb):
biti mar (brigati) angehen, kümmern (to mi je malo mar das geht mich wenig an, to ti nič mar das geht dich nichts an, kaj ti mar? was kümmert dich das?); grämen (mar mi je! das soll mich wenig grämen); (brigati se) sich kümmern um (govorice mi niso mar/za govorice mi ni mar um Gerede habe ich mich noch nie gekümmert); sich Gedanken machen um
na mar priti: to mu še na mar ne pride das fällt ihm nicht im Traum ein

már

biti már za to care for, to like
már mi je! a lot I care!
ni mi már I don't care
kaj ti je to már? what's that to you?
to ti ni nič már! (te nič ne briga) that's no business of yours (ali none of your business)!
prav nič (figo) mi je már! I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, feather, whoop)!, žargon I don't give a damn (ali VB tinker's cuss, ZDA tinker's damn)!
már ti je! a lot you care!

már¹ (-a) m cura, briga, pensiero:
ne biti mar, biti figo mar koga, česa non importare (qcn., qcs.), infischiarsene di

már

kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
tega mi ni mar eso no me importa nada
ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de

már -a m
□ biti mar a-i păsa

marasme [marasm] masculin, médecine hiranje, onemoglost; pobitost, apatičnost; figuré stagnacija, mrtvilo (des affaires v poslih, kupčijah)

être dans le marasme biti apatičen
tomber dans le marasme zapasti v apatijo

marbre [marbr] masculin marmor, marmorna plošča (kip, plastika, spomenik, steber); frnikola, nika; tiskarska miza

de marbre iz marmorja, figuré hladen
marbre artificiel umetni marmor
marbre feint fingiran marmor
marbre statuaire kiparski marmor
froid comme le marbre, comme un marbre mrzel, hladen kot marmor, brezčuten, brezsrčen
carrière féminin de marbre kamnolom marmorja
plaque féminin, statue féminin de marbre plošča, kip iz marmorja
tourneur masculin de marbre brusač marmorja
être, rester de marbre biti, ostati brezčuten
être, rester sur le marbre (typographie) biti, ostati postavljen v stavku
livre masculin sur le marbre (typographie) za tisk pripravljena knjiga

marcēscō -ere (marcuī Vulg., Aug.) (incoh. k marcēre)

1. (o)véniti, (o)venéti, (u)sahniti (usihati): cerrus, [quercus] fagus … celeriter marcescunt Vitr., fagus et cerrus celeriter marcescunt Plin.

2. metaf. (z)medleti, posta(ja)ti mlahav, omlahniti, (o)slabeti, (o)šibeti, onemoči, (o)venéti, (o)véniti, hirati, poleniti se: Col., Plin., otio, otii situ, desidiā m. L., per inertes somnos m. O.; occ.: nimio vino m. O. biti pijan, „otekle lase imeti“.

marcha ženski spol pohod, marš; odhod; hod, hoja; koračnica

marcha forzada brzi pohod
marcha fúnebre žalna koračnica
marcha militar vojaška koračnica
marcha del proyectil pot izstrelka
marcha torera koračnica bikoborcev
marcha en vacío (meh) prazni tek
abrir la marcha iti na čelu (pohoda)
estar en (buena) marcha biti v dobrem teku, biti v razmahu
poner en marcha v tek spraviti
ir a una marcha loca kot blazen dirjati

marchander [-šɑ̃de] verbe transitif barantati (quelque chose za kaj), pogajati se za ceno (quelque chose česa)

marchander un vase ancien barantati za staro vazo
payer sans marchander plačati brez barantanja
ne pas marchander les éloges à quelqu'un biti radodaren s pohvalami za koga

marche [marš] féminin

1. hoja, bod; pohod, marš; potek; napredovanje; koračnica; vožnja; (lov) sled; premikanje (ledenika)

2. stopnica

3. histoire marka, vojna (mejna) krajina

marche des débats potek debate
marche de départ, de palier najnižja, najvišja stopnica
marche en écrévisse rakova hoja
marche d'essai poskusna vožnja
marche forcée hitri, forsirani pohod (marš)
marche funèbre žalna koračnica
marche de la guérison proces zdravljenja
marche de la maladie potek bolezni
marche à vide, au point mort prazni tek
deux heures de marche dve uri hoda
mise féminin en marche spravitev v obrat, tek, pogon
enjamber deux marches à la fois prestopiti hkrati dve stopnici
être en marche biti v teku, v obratu, teči, funkcionirati
faire marche arrière obrniti (se), peljati se nazaj
mettre en marche spraviti v tek, v obrat, v pogon
se mettre en marche začeti obratovati, funkcionirati
ouvrir, fermer la marche korakati na čelu, na repu kolone

marcheur, euse [-šœr, öz] masculin, féminin hodec, pešeč; sport tekmovalec v hoji; théâtre statistka; populaire deklina

être bon marcheur biti dober hodec, pešec

marcio

A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

2. gnojen

3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč

B) m

1. gniloba, gnili del

2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno

mare [mar] féminin mlaka, mlakuža; luža

mare aux canards mlaka za race
la mare aux harengs (humour) severni Atlantik
mare d'eau sur la roule luža na cesti
être dans une mare de sang biti, ležati v mlaki krvi

mareo moški spol morska bolezen; omedlevica, slabost; naveličanost, dolgočasje, nadloga, zoprnost, sitnost

el mareo del vino vinjenost
resistir el mareo biti utrjen proti morski bolezni
¡que mareo de hombre! je pa to nadležen človek! kakšen tečnež!

margherita f

1. bot. velika marjetica, ivanjščica, bela kresnica (Leucanthemum vulgare):
sfogliare la margherita smukati marjetico; pren. biti neodločen, mencati, pomišljati si

2.
margherite pl. kulin. (vrsta testenin) ○

marin, e [marɛ̃, in] adjectif (po)morski; mornarski, mornariški

col masculin marin mornarski ovratnik
carte féminin marine pomorska karta
(costume masculin) marin masculin mornarska obleka
cheval masculin marin (zoologie) morski konjiček
courant masculin marin morski tok
cure féminin marine zdravljenje z morskimi kopelmi
mille masculin marin morska milja
sel masculin marin morska sol
avoir le pied marin obdržati se na nogah, ne biti bolan na ladji, kljub zibanju; figuré ne se pustiti zmesti

Mark³, das,

1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

3. (Tomatenmark) mezga

4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

marljív assiduous, diligent, industrious, hardworking, keen, studious, arhaično sedulous; busy, active

marljív obiskovalec frequent visitor
biti marljív to be industrious (busy, active), to take pains, to do one's best
marljívo se učiti to study hard
marljívo hoditi v gledališče to be a regular theatre-goer
marljívo obiskujem predavanja I attend lectures regularly