Franja

Zadetki iskanja

  • leg1 [leg] samostalnik
    noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
    navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
    šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

    to be all legs nogat, dolgonog
    to be off one's legs biti slab v nogah
    to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
    the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
    to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
    to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
    to get a leg in pridobiti zaupanje
    to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
    to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
    to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
    not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
    to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
    to have the legs of biti hitrejši od koga
    to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
    to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
    to keep one's legs obdržati se na nogah
    leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
    on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
    to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
    to put one's best leg foremost pohiten
    to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
    to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
    arhaično to make a leg prikloniti se
    to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
    to shake a loose leg razuzdano živeti
    to show a leg vstati
    to show a clean pair of legs zbežati
    to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
    to stretch one's legs iti na sprehod
    to take to one's legs popihati jo
    to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
    black-leg slepar, stavkokaz
  • legal zakonit, postaven, sodni(jski); pošten, vesten

    medio legal de pago zakonito plačilno sredstvo
    adquirir fuerza legal postati pravnomočen
    gastos legales sodni stroški
    por vía legal, por los cauces legales po zakoniti poti, zakonito
  • legálen (-lna -o) adj.

    1. (zakonit) legale; legittimo:
    doseči kaj po legalni poti conseguire qcs. per via legale

    2. legale, di legge:
    legalni osnutek bozza di legge
  • lēgātiō -ōnis, f

    I. (lēgāre)

    1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

    2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

    3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L.

    II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

    1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

    2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

    3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.
  • légitimaire [-timɛr] adjectif

    portion féminin légitimaire po zakonu pripadajoči delež
  • Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi
  • leichtmachen, leicht machen olajšati; es sich leichtmachen pretirano si olajšati (vso stvar), ne truditi se posebno, narediti kaj po kratkem postopku
  • leída moški spol

    de una leída po enkratnem čitanju
    dar una leída (a) (bežno) prečitati
  • leiostrea -ae, f (gr. *λειόστρεον ali λειόστρειον) ostriga z gladkima lupinama: Lamp. (po drugih lithostreis).
  • leiten voditi, peljati, an einen Ort: speljati; Gruppen, Sitzungen, Unternehmen: voditi; Technik voditi; speljati, Druck, Wasser: prevajati; (leitfähig sein) biti prevoden (gut leiten biti dobro prevoden, schlecht leiten biti slabo prevoden); die Spannung auf etwas: dovesti/dovajati na; leiten durch speljati skozi; in die Wege leiten pripravljati, organizirati; sich von jemandem/etwas leiten lassen slediti komu/čemu, ravnati se po kom/čem
  • lék1 (-a) m medicina, medicinale;
    za lek, niti za lek un po', neanche un po'
  • Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

    1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

    2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.
  • Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

    1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

    2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

    3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

    4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.
  • Lēmōnia (-ae) tribus (-ūs) lemónijska tribus (občina), rim. podeželska tribus ob Latinski cesti (via Latina), imenovana po trgu Lemoniju (Lēmōnium -iī, n), ki je bil zunaj Kapenskih vrat (porta Capēna): Ci., P. F.
  • Lemōnum (Limōnum) -ī, n Lemón (Limón), mesto Piktonov (Pictones) v Akvitaniji (zdaj Poitiers): Hirt. (po nekaterih izdajah Limō -ōnis, f).
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • lēnō -ōnis, m

    1. dekliški mešetar, zvodnik, zapeljivec mladine, napeljevalec, vabilec k polteni ljubezni: Kom., improbissiumum et periurissimum lenonem cum agit, agit Chaeream Ci., verba facit leno H., quo pacto partīs tutetur amantis ephebi lenonis ut insidiosi (leno je stalna vloga v stari komediji) me lenone placet O. (s svojimi pesmimi) sem svoje dekle tako rekoč sam postavil naprodaj, lenones et lenas dicimus, qui mulieres quaestuarias prostituunt Ulp. (Dig.)

    2. metaf. sploh mešetar, posrednik, posredovalec, poseb. v kaki nedostojni zadevi, vabilec, privabitelj, nabirač, nabiralec, vabič: auditum est lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas, pretio sperare sollicitari posse animas egentium atque imperitorum Ci., missis prius lenonibus (po drugih legatis), qui hostibus parendi legem dicerent Iust.
  • lēns1, lendis, f, po Char. m (morda sor. z lit. glìnda) jajčece uši, ušna gnida (nav. v pl.): mel auribus instillatur cum rosaceo, lendes et foeda capitis animalia necat Plin., vitulinum fel, quo cum aceto calefacto et lendes tolluntur Plin., lacte caprino lendes tolli tradunt Plin., lendes tolluntur adipe canino vel anguibus in cibo sumptis Plin.