Franja

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

senti, e [sɑ̃ti] adjectif (globoko) občuten; iskren

sentimental, e, aux [sɑ̃timɑ̃tal, to] adjectif čustven, sentimentalen; masculin, féminin sentimentalna oseba

aventure féminin sentimentale ljubezenska dogodivščina

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

sēnza

A) prep.

1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti

2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

3. elektr.
senza fili brezžičen

B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril

sēnza che cong. ne da bi:
è uscito senza che io lo sapessi šel je ven, ne da bi jaz to vedel

separáten séparé, à part, particulier, isolé, détaché

separatni mir paix séparée
separatna soba (v restavraciji) salle ženski spol (manjša cabinet moški spol) à part (ali séparé(e))
separatni vhod entrée particulière
separatno séparément, à part l'un de l'autre, de façon séparée

séparé, e [separe] adjectif ločen, vsaksebi

sepolto

A) agg.

1.
morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen

2. pren. zakopan, zatopljen:
essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje

3. pren. skrit

B) m (f -ta) zakopana oseba:
le sepolte vive pren. klavzurne redovnice

seppellito agg.
morto e seppellito pren. pog. od vseh pozabljen

septembral, e, aux [sɛptɑ̃bral, bro] adjectif septembrski

purée féminin septembrale (humour) vino

septem-pedālis -e (septem in pedālis) sedem čevljev mereč, sedemčeveljski (sedmeročeveljski), sedemčeveljen (sedmeročeveljen): ibi nunc statuam volt dare auream solidam faciundam ex auro Philipp[e]o, quae siet septempedalis PL.

septem-triōnēs in septen-triōnēs -um, m (septem in triōnēs; prim.: triones enim et boves appellantur a bubulcis etiam nunc maxime cum arant terram; e quis ut dicti „valentes glebarii“, qui facile proscindunt glebas, sic omnes qui terram arabant a terra terriones, unde triones ut dicerentur † de tritu † VARR.) „sedmeri vršeči voli“, „sedmeri vpreženi voli“; od tod staro ime severnega sedmerozvezdnega ozvezdja, imenovanega Veliki voz ali Veliki medved (arctos): PL., CI. idr.; v tmezi: quas (sc. stellas) nostri septem soliti vocitare triones CI. POET. Od tod po paktvorbi sg. septemtriō in septentriō -ōnis, m: septemtrio minor CI., VITR. Mali voz (Mali medved), septemtrio maior VITR. Veliki voz (Veliki medved), gelidissimus septemtrionis axis CU. mrzli severni tečaj.

2. meton.
a) severna stran, sever (naspr. meridies, meridiana regio); v sg.: VARR., VITR., MEL., SEN. PH. idr., septemtrio a Macedonia obicitur L., a septemtrione Nasamones sunt CU. na severu, rigor vicini septemtrionis T.; v tmezi: septem subiecta trioni gens V., Scythiam septemque trionem horrifer invasit boreas O.; nav. in klas. le pl.: VARR., MEL. idr., inflectens sol cursum tum ad meridiem, tum ad septemtriones CI., eorum una pars vergit ad septemtriones C., Gallia sub septemtrionibus posita est C., ventus a septemtrionibus ortus N.
b) severni tečaj: siderum in navigando nulla observatio, septentrio non cernitur PLIN.
c) sever = severni veter (gr. ἀπαρκτίας, aparctiās); v sg.: SEN. PH., acer septemtrio ortus est L.; v pl.: CI. EP.
d) zahod = zahodni, večerni kraji: FL.

septennal, e, aux [sɛptenal, no] adjectif sedemleten

Présidence féminin septennale sedemletno predsedništvo

septentrional, e, aux [-trijɔnal, no] adjectif severni

l'Europe septentrionale severna Evropa

sēptuōsus 3, adv. -ē, gl. saeptuōsus.

sépulcral, e, aux [sepülkral, kro] adjectif ki spominja na grob, na smrt; groben; vieilli pogreben, nagroben

voix féminin sépulcrale glas kot iz groba, votel glas

serein, e [sərɛ̃, ɛn] adjectif veder, jasen, brezoblačen; figuré miren, srečen, vesel

ciel masculin serein, nuit féminin sereine vedro nebo, jasna noč
goutte féminin sereine (médecine) črna slepota
jours masculin pluriel sereins srečni mirni dnevi
un coup de tonnerre dans un ciel serein strela z jasnega

sereno

A) agg.

1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba

B) m

1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom

3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled

serin, e [sərɛ̃, in] masculin, féminin kanarček; familier bedaček, tepček; adjectif neumen, bedast