Franja

vogue [vóug] samostalnik
(priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspeh

in vogue v modi, moderen; zdaj priljubljen
the vogue vladajoča moda
all the vogue zadnja moda, zadnji krik mode
it is all the vogue to je zdaj moda
to be in full vogue biti velika moda
to acquire vogue naleteti na odziv
to bring into vogue prinesti v modo
to come into vogue priti v modo
to go out of vogue iti (priti) iz mode
his poems had a great vogue njegove pesmi so se zelo brale
his novels had a great vogue 20 years ago njegovi romani so bili zelo priljubljeni pred 20 leti
war novels had a short-lived vogue vojni romani so bili kratek čas v modi
such shoes are the vogue takšni čevlji so zdaj v modi

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

voie [vwa] féminin pot, cesta; tir, (železniška) proga; sled; figuré posredovanje

voie carrossable vozna pot
voie d'accès à l'autoroute dovozna cesta k avtomobilski cesti
voie à grande circulation glavna prometna cesta
voies pluriel de communication prometne zveze, komunikacije
voie lactée (astronomie) rimska cesta
chemin masculin de fer à voie unique, à voie double; à voie étroite; à plusieurs voies enotirna, dvotirna, ozkotirna, večtirna železniška proga
voie ferrée železniška proga
voie maritime, terrestre pot po morju, po kopnem
voie prioritaire prednostna cesta
voie privée zasebna pot
voies pluriel respiratoires dihala
voie secondaire stranski tir
voie à sens unique enosmerna cesta, ulica
ne traversez pas les voies ne hodite čez progo, čez tire
accident masculin sur la voie nesreča na progi
voie de garage stranski tir za parkiranje vagonov
par la voie de mer po morski poti
par la voie diplomatique po diplomatski poti
par la voie aérienne z letalom
par la voie hiérarchique po hierarhični poti
voies pluriel de fait nasilje
voie de droit pravna pot
par voie d'action po tožbeni poti
en voie de préparation v pripravi
circulation féminin sur la voie publique javni promet
être dans la bonne voie biti na pravi poti
être sur la voie biti na sledu
être en voie d'amélioration biti na poti k izboljšanju
faire une voie d'eau (o ladji) dobiti luknjo in puščati vodo
prendre la voie des airs, de mer; de terre potovati z letalom, po morju, po kopnem
régler par des voies pacifiques mirno urediti, poravnati

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

voják soldier, serviceman, pl -men

navaden voják (prostak, borec) private (soldier), common soldier
odsluženi voják ex-serviceman, pl -men
odpuščeni voják demobilized (pogovorno demobbed) soldier, ZDA veteran
star voják veteran
najemniški voják mercenary
prostovoljni voják volunteer
Neznani voják (junak) the Unknown Soldier
voják od glave do pete every inch a soldier
voják pešak infantryman, foot soldier, VB (nekdanji vzdevek) Tommy, Tommy Atkins
voják iz cina (igrača) tin soldier
človek, ki mu vest ne dopušča, da bi služil vojáke conscientious objector (to service in the armed forces)
iti k vojákom to join up, to join the army
biti voják to soldier
igrati se vojáke to play at soldiers
služiti vojáke VB to wear the Queen's (oziroma the King's) uniform; to bear arms

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vôjna (-e) f guerra; conflitto; ostilità:
vojna izbruhne la guerra scoppia
dobiti, izgubiti vojno vincere, perdere la guerra
pasti v vojni cadere in guerra
biti v vojni essere in guerra, essere in stato di belligeranza
atomska vojna guerra atomica, nucleare
državljanska vojna guerra civile
hist. prva, druga svetovna vojna prima, seconda guerra mondiale
ekst. carinska vojna guerra doganale, di tariffe
psihološka vojna guerra psicologica
polit. hladna vojna guerra fredda
živčna vojna guerra dei nervi
napadalna, obrambna vojna guerra offensiva, difensiva
bakteriološka, kemična vojna guerra batteriologica, chimica
partizanska vojna guerra partigiana, guerriglia
bliskovita vojna guerra lampo
napovedati vojno dichiarare, intimare la guerra
po končani vojni a guerra finita
vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna guerra di indipendenza, di liberazione
kolonialna vojna guerra coloniale
sveta vojna guerra santa
hist. nasledstvena vojna guerra di successione
hist. stoletna, tridesetletna vojna guerra dei cent'anni, guerra dei trent'anni

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vok samostalnik
(posoda) ▸ wok [kínai serpenyő]Čebulo med mešanjem spražimo v voku in pustimo, da se v omaki ohladi. ▸ A hagymát kevergetve megpirítjuk a wokban és hagyjuk, hogy a szószban kihűljön.

volare¹

A) v. intr. (pres. volo)

1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda

2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom

3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute

5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)

6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži

11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)

volčja lakota frazem
(sestradanost) ▸ farkaséhség
Na dan pojejte pet manjših obrokov in se tako uspešno izognite napadom volčje lakote. ▸ Fogyasszon naponta ötször kisebb adag ételt, így sikeresen elkerülheti a farkaséhség rohamait.

volée [vɔle] féminin let, polet; jata, figuré množica; topniška salva; batine

à la volée v zraku, zelo hitro, v polnem zaletu ali razmahu, figuré brez premisleka
une volée d'hirondelles jata lastovk
d'une seule volée v enem (samem) poletu
de haute volée (figuré) visokega stanu
prendre la volée vzleteti
prendre sa volée (figuré) postati goden, prost, neodvisen
rattraper une balle à la volée ujeti žogo v letu (pri tenisu)
recevoir une volée de coups dobiti kopico udarcev
semer à la volée sejati tako, da vržemo seme v zrak in ga raztrosimo
sonner à toute volée zvoniti na vso moč

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

vōlgere^*

A) v. tr. (pres. vōlgo)

1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam

3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti

volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

vólja (-e) f

1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus