Franja

arrêté, e [arɛte] adjectif odločen, sklenjen, dogovorjen, domenjen; trden, neomajen, nepreklicen; masculin odlok, commerce zaključek

c'est une chose arrêtée to je sklenjena stvar
décision féminin arrêtée nepreklicen sklep
arrêté de caisse, de compte blagajniški, računski zaključek
arrêté préfectoral prefekturni odlok

arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

agua arriba proti vodi
de arriba zviška (navzdol)
arriba de več kot, nad
de arriba abajo od vrha do tal
la parte de arriba gornji del
el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
volver lo de arriba abajo vse premetati
¡arriba! le daj(te)!
¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

arrive [əráiv] neprehodni glagol
priti, dospeti; imeti uspeh, doseči; prikazati se

to arrive at priti (v hišo, na postajo)
to arrive in priti (v mesto, državo)
to arrive at a conclusion skleniti
to arrive on the scene nastopiti

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

arroser [arɔze] verbe transitif škropiti, zalivati, močiti, namakati, prepojiti, politi; obsuti; figuré podmazati, podkupiti, dati podkupnino

arroser des fleurs zalivati cvetlice
nous nous sommes fait arroser (familier) dež nas je namočil
arroser les assaillants de flèches et de pierres obsuti napadalce s strelicami in kamenjem
arroser son repas d'un bon vin pri obedu piti dobro vino
arroser ses galons (familier) zaliti napredovanje (v službi)
il faut arroser cela! to je treba zaliti!
arroser son café dodati kavi alkohola
arroser le gardien podkupiti čuvaja

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

art² [a:t] samostalnik
umetnost; veda; veščina, spretnost, znanje; zvijačnost, prebrisanost

applied art uporabna umetnost
Bachelor of Arts diplomiran filozof 1. stopnje
black art magija
pravno to be (ali have) art and part sokriv biti, udeležiti se česa
arts and crafts umetna obrt
faculty of art(s) filozofska fakulteta
the fine arts upodabljajoče umetnosti
art gallery umetniška zbirka
industrial (ali mechanical, useful) arts obrt, rokodelstvo
liberal art svobodna umetnost
manly art boks
art master učitelj risanja
Master of Arts diplomiran filozof 2. stopnje
to practise art uporabiti zvijačo
a work of art umetnina

arte f

1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati

3. hist. ceh

4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

article¹ [á:tikl] samostalnik
člen, sklep, zgib; članek
trgovina predmet, blago, potrebščina
slovnica spolnik, člen; paragraf, določba

articles of agreement pogoji dogovora
articles of clothing oblačila
in the article of death v trenutku smrti
slovnica deflnite (indefinite) article določni (nedoločni) člen
leading article uvodnik
trgovina what's the next article? s čim vam še lahko postrežem?
to serve one's articles biti v uku
to be under articles imeti pogodbo

article² [á:tikl]

1. prehodni glagol
dati v uk (pogodbeno)
pravno razčleniti obtožbo; obtožiti (for zaradi)

2. neprehodni glagol
zediniti se

to be articled to pri kom se učiti

article [artikl] masculin člen; spolnik; članek; artikel, blago, predmet, potrebščina

article additionnel dodaten člen
article du budget člen v proračunu, v budžetu
article de bureau pisarniška potrebščina
article de consommation potrošni artikel, izdelek
article courant potrebščina, artikel za vsakdanjo potrebo
article défini, indéfini, partitif (grammaire) določni, nedoločni, delni člen
article de l'écoulement facile artikel, ki gre hitro v prodajo
article d'exportation, d'importation izvozni, uvozni artikel
article de foi dogma
prendre quelque chose pour article de foi sveto, trdno kaj verjeti
article de fond, de tête uvodni članek (v časniku)
article de journal časopisni članek
articles de layette oprema za dojenčka
article de luxe, de voyage luksusni, potovalni artikel
articles pluriel de mariage ženitna pogodba
articles pluriel de ménage gospodinjski predmeti
articles pluriel de mercerie drobno blago
article de mode, de Paris modni artikel, modno blago
article pour offrir (predmet za) darilo
articles pluriel à vil prix manjvredno, zelo ceneno blago
articles pluriel de réclame, de série reklamni, serijski artikli
article de sport športni artikel, potrebščina
articles pluriel textiles tekstilije
articles pluriel en tricot trikotaža
articles pluriel tricotés pletenine
être à l'article de la mort biti v svoji smrtni uri, umirati
il est intransigeant sur l'article de l'honnêteté on je nepopustljiv, kar zadeva poštenost
c'est un article à part to je stvar zase
faire l'article hvaliti svoje blago, da bi ga prodali

artifice [artifis] masculin zvijača, prevara, laž, finta, varljivo in spretno sredstvo za prikrivanje resnice; spretnost, umetnija; technique netilo

feu masculin d'artifice umetni ogenj
plein d'artifices poln zvijač, zvijačen
artifice de calcul spretnost v računanju
c'est un vrai feu d'artifice! to je sijajno, duhovito! (o delu, govoru, pogovoru)

as¹ [æz] prislov
kot, tako kot, prav tako

as big again še enkrat tako velik
as clear as crystal kristalno čist
as good as dead kakor če bi bil mrtev
as long as dokler
as soon as bržko
as quiet as a mouse tih ko miška
I thought as much to sem si mislil
as well tudi, prav tako
just as well prav tako
as well as prav tako kakor, nič manj od
as yet doslej
not as yet še ne
he might just as well leave lahko bi že odšel

as² [æz] veznik
kot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasi

as compared with v primeri s
as far as prav do
as far as I am concerned kar se mene tiče
as far as I know kolikor je meni znano
as few as (samo množina)
as follows kot sledi, sledeče
as large as life v naravni velikosti
as like as two peas (in a pod) ko jajce jajcu podobna
as little as (samo ednina)
as much as you like po mili volji, kolikor želiš
as a rule navadno, praviloma
as though, as if kakor če bi
be so kind as to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
try as I might če sem se še tako potrudil
old as I am čeprav sem že star
as usual kot ponavadi
as I went by mimogrede
as it were nekako, tako rekoč
as luck would have it k sreči

as³ [æz] oziralni zaimek
tisti, ki, ki; takšen, da

I am not such a fool as to believe you nisem tako neumen, da bi ti verjel
the same as isti kot
such as kot na primer

as⁴ [æz]
pred predlogi

trgovina as from začenši s
as for, as to glede na
trgovina as per your letter glede na vaše pismo

as [ɑs] masculin as (karta z eno piko), enojka (na kocki); familier, sport prvak, as; aéronautique letalec, ki je sestrelil mnogo nasprotnikov

as de cœur, de trèfle, de carreau, de pique srčni, križev, karo, pik as
as du volant, de l'aviation izreden avtomobilski voznik, letalski pilot
c'est l'as de la classe to je najboljši učenec v razredu
n'avoir plus d'as dans son jeu biti na koncu s svojimi sredstvi
(populaire) être aux as plein aux as imeti mnogo denarja
être ficelé, fichu, foutu (populaire) comme l'as de pique biti slabo oblečen, slabo raščen
passer quelque chose à l'as prikriti kaj
elle n'a rien vu, c'est passé à l'as ničesar ni videla, ostalo je prikrito
veiller à l'as skrbno paziti na kaj

ascend [əsénd]

1. neprehodni glagol
povzpeti, vzpenjati se; dvigniti, dvigati se, navzgor se peljati

2. prehodni glagol
zajahati; zasesti (prestol)

to ascend to the throne zasesti prestol

ascendancy, ascendency [əséndənsi] samostalnik (over)
vlada, premoč; vpliv

to rise to ascendancy zavladati