Franja

nāvigātiō -ōnis, f (nāvigāre) plovba, plutje, plovstvo, brodarstvo, pomorstvo, ladjarstvo, vožnja po morju itd., pomorsko poslovanje: in portum ex longa navigatione venire Ci., prima navigatione ne omiseris Ci. ep. odpluti ob prvi priložnosti, te neque navigationi neque viae committas Ci. ep. potovanju niti po morju niti po suhem, n. fluminis Auct. b. Alx. plovba (vožnja) po reki ali ignoti maris Sen. rh. ali Ionii maris T. plovba (vožnja) po morju, celeri navigatione properare T. hitro odpluti, adversam maris navigationem perpeti T. imeti neugodno vožnjo po morju, n. diei Plin. (en) dan vožnje z ladjo, navigatio longa per maria Cael., lacus navigationis patiens Iust. plovno jezero, litorea Val. Max. plovba ob obali; v pl.: difficultas itinerum ac navigationum Auct. b. Alx., navigationes maritimae Cael., fluminales vel portuosa aut stagni navigationes Cael.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

nāvō -āre -āvī -ātum (nāvus) marljivo (vneto, prizadevno, iskreno) kaj opravljati, vršiti, delati, za kaj skrbeti, ukvarjati se, pečati se s čim, kazati, izkazovati, izražati kaj: Q. Ci., Val. Fl., aliquod opus efficere et navare Ci. ep., n. rem publicam Ci. iskreno služiti državi, vneto se gnati (se poganjati, se truditi) za državno blaginjo, prizadevati si za splošno korist, benevolentiam suam in aliquem Ci. ep. komu nakloniti (naklanjati) svojo dobrohotnost, Vespasiano bellum T. Vespazijanu pomagati z vojno, z vojno delati v Vespazijanovo korist, flagitium T. z zločinom pomagati, suavitatis multa, quae apparent navata esse, non fortuita Gell. mnogi očitno nalašč poiskani, ne naključni primeri ljubkih zvočnih učinkov; najpogosteje v zvezi operam navare delo na vso moč opravljati, vneto (prizadevno) delati, prizadevati si, truditi se (za kaj): C., navent aliam operam Ci. naj pomagajo (naj se izkažejo) na drug način, fortiter in acie operam n. L. biti junaški sobojevnik, aut observandis auguriis aut extis consulendis operam n. Min., bonam operam adversus Sabinos navaverat Aur. pogumno je bil pomagal zoper Sabince, navabatur opera diligens in palatio Amm., diligens opera navabatur exstingui Silvanum ut fortissimum perduellem Amm, navabatur opera diligens nequi Romanam rem eversurus relinqueretur Amm.; z dodanim obj. osebe v dat. operam navare alicui komu iskreno služiti, skrbno pomagati mu: Ci., alicui operam suam studiumque n. Ci. skrbno in prizadevno služiti (pomagati) komu, alicui operam n. ad reconciliandam pacem L. — Od tod adv. pt. pr. nāvanter vneto (prizadevno) in naporno: Cass.

navzkríž adv.

1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
položiti roke navzkriž incrociare le braccia

2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa

3. (v povedni rabi)
biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una

navzóč navzóčen present

povsod navzóč, navzóčen ubiquitous
med navzóč, navzóčenimi among those present
biti navzóč, navzóčen pri to be present at, to attend, to be in attendance at
nisem bil navzóč, navzóčen pri seji I was not present at (ali I did not attend) the meeting
človek ne more biti povsod navzóč, navzóčen one cannot be everywhere at the same time
vsi navzóč, navzóčeni so to videli all those present saw it
zapisati, zabeležiti imena navzóč, navzóčenih to take down the names of those present
seznam navzóč, navzóčenih attendance list, attendance sheet
ugotoviti število navzóč, navzóčenih to report the attendance, (pogovorno) to count noses, to count the house
navzóč, navzóčeni so izvzeti present company excepted

navzóčnost presence

tvoja navzóčnost pri slovesnosti je neobhodna your presence (ali attendance) at the ceremony is indispensable
v naši navzóčnosti nihče ne govori o tem no one speaks openly of it in our presence (ali in front of us)

nazadnje zuletzt; letztlich; am Ende
ne nazadnje nicht zuletzt
čisto nazadnje zuallerletzt, ganz am Ende
(navsezadnje) schließlich

nazádnje adv.

1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta

2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nazáj en arrière, à reculons

nazaj! (en) arrière!
nazaj pošiljatelju! retour à l'envoyeur (ali à l'expéditeur)!
bom kmalu nazaj je serai bientôt de retour
iti nazaj aller à reculons, reculer
kupiti nazaj racheter
ne moči ne tja ne nazaj ne pouvoir ni avancer ni reculer
nazaj šteti compter à rebours
nazaj želeti souhaiter le retour de, regretter quelque chose
vozni listek za tja in nazaj un billet d'aller et retour

nazáj adv.

1. indietro, addietro:
nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
naprej in nazaj avanti e indietro
nagniti se nazaj chinarsi indietro
avt. vožnja nazaj retromarcia
navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
nazaj grede al ritorno
nesti nazaj riportare, portare indietro
vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
klicati nazaj richiamare
dobiti nazaj riavere
pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
bot. nazaj obrnjen retrorso
nazaj peljati ricondurre
nazaj poklicati richiamare
nazaj poslati rimandare, rinviare
nazaj postaviti ricollocare
nazaj pripeljati ricondurre
nazaj se obrniti rigirarsi
nazaj vzeti riprendere
nazaj zapoditi ricacciare

3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
pogled nazaj uno sguardo indietro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare

nazáj atrás; hacia atrás

nazaj! ¡atrás!
nazaj pošiljatelju! ¡devuélvase al remitente (ali a su procedencia)!
tja in nazaj ida y vuelta
datirati nazaj antedatar
dobiti nazaj recuperar, recobrar
iti nazaj volver (al punto de partida), volver a sus pasos
bom kmalu nazaj vuelvo pronto (ali en seguida)
tu imate 5 peset nazaj aquí tiene usted cinco pesetas de vuelta
iti nazaj ir hacia atrás, retroceder
kupiti nazaj volver a comprar, readquirir
pogledati nazaj mirar atrás
ne moči ne naprej ne nazaj no poder avanzar ni retroceder
poslati nazaj (pošiljko) reexpedir, reenviar

nàžao prisl. žal: neću ti ništa nažao učiniti ne bom ti nic žalega storil; meni se nažao dalo milo se mi je storilo

near¹ [níə] prislov
blizu, v bližini, bližje
pogovorno skoraj, málodane
figurativno varčno; (z negacijo) niti približno

near by blizu
to draw near približevati se
far and near od blizu in daleč, povsod
to go (ali come) near to doing s.th. skoraj kaj narediti
near at hand pri roki, blizu
not near so bad še zdaleč ne tako slabo
it is nowhere near enough še zdaleč ni dovolj
near upon kmalu nato
to live near varčno ali borno živeti
near to blizu (do česa)

nearly [níəli] prislov
skoraj, blizu; podrobno, pazljivo

not nearly še zdaleč ne
the matter concerns me nearly ta stvar mi je blizu, se me zelo tiče

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nebó (-á) n

1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali

2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso

3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto

4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro

5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo

nebogljen pridevnik
1. (o nemoči) ▸ gyámoltalan, magatehetetlen, tehetetlenČe ljubite svobodo in samostojnost, ne igrajte nebogljenega bitja, ki išče oporo. ▸ Ha szereti a szabadságot és az önállóságot, ne játssza meg a gyámoltalan, támaszt kereső lényt.Od zdravega šestmesečnega dojenčka mi je ostalo le nebogljeno telo sina, ki usiha pri 15 letih. ▸ Az egészséges hat hónapos csecsemőből csak a fiam magatehetetlen teste maradt, aki 15 éves korában elsorvad.Mati skrbi za nebogljenega mladička, ki ostane v brlogu do starosti treh mesecev. ▸ Az anya gondoskodik a gyámoltalan kölyökről, amely három hónapos koráig marad a barlangban.

2. (o slabi kakovosti) ▸ gyámoltalan, ügyefogyott, bárgyúPolitične floskule o nacionalnem interesu so samo nebogljena obramba duševno zmedenih ljudi, ki delujejo v oblastnih strukturah. ▸ A nemzeti érdekről szóló politikai közhelyek csak a hatalmi struktúrákban dolgozó, mentálisan zavart emberek bárgyú védekezése.Takoj je spregledala najin nebogljeni poskus in po premoru veselo nadaljevala z mučenjem. ▸ Azonnal figyelmen kívül hagyta gyámoltalan próbálkozásunkat, és egy kis szünet után vidáman folytatta a kínzást.
Toliko bolj nebogljen je bil njihov napad, ki je proti turškim gostom zmogel le 57 točk. ▸ Támadásban még ügyefogyottabbak voltak, mindössze 57 pontot tudtak szerezni a török vendégek ellen.
Majhna lučka pod pepelnikom je tako nebogljena, da je tam verjetno samo zato, ker si oblikovalci niso izmislili kaj bolj koristnega. ▸ A hamutartó feletti kis lámpácska annyira bárgyú, hogy valószínűleg csak azért van ott, mert a tervezők semmi hasznosabbat nem tudtak kitalálni.

nebulō -ōnis, m (nebula) vetrnjak, negóda, negodè, pridanič, malopridnež, malovrednež, ničvrednež, malovredni rokovnjač, podlež, baraba: Ci., Ci. ep., Col., Iuv., Suet., Aus., Macr., Amm., Publius Pavus mihi tubitanus quaestor Hibera in terra fuit, lucifugus, nebulo, id genus sane Luc., nugator, cui dem, ac nebulo sit maximus multo Luc., nebulonem hunc certumst ludere Ter., sane quod tibi nunc vir videatur esse hic, nebulo magnus est: ne metuas Ter., quid? dedi nebuloni, quem pertisumst [esse] pauperem Pomp., nosque ab isto nebulone facetius eludimur, quam putamus Ci., sponsi Penelopes nebulones H. dobrovoljčki, non ego avarum cum veto te fieri, vappam iubeo ac nebulonem H. da bodi razsipnež in razuzdanec, Fufidius vappae famam timet ac nebulonis H., modo nebulonem modo nugatorem appellat L., verba Epicteti Stoici, quibus festiviter a vero Stoico seiunxit volgus loquacium nebulonum, qui se Stoicos nuncuparent Gell.; prim.: nebulo dictus est, ut ait Aelius Stilo, qui non pluris est, quam nebula, aut qui non facile perspici possit, qualis sit, nequam, nugator Aelius Stilo ap. Fest.