Franja

sensoriel, le [sɑ̃sɔrjɛl] adjectif čutilen, čuten; senzoričen

nerf masculin sensoriel senzorični živec

sensuel, le [sɑ̃sɥɛl] adjectif čuten; telesen, polten; nasladen; senzualen

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

sentence [sɑ̃tɑ̃s] féminin

1. sentenca; moder, poučen (iz)rek, misel, domislica

2. juridique sodba, razsodba; odločitev

discours masculin rempli de sentences sentenc poln govor
il ne parle que par sentences on govori le v sentencah
prononcer, exécuter une sentence izreči, izvršiti sodbo
faire annuler une sentence razveljaviti sodbo

sentier [sɑ̃tje] masculin steza, pešpot

sentier battu (figuré) shojena pot
s'engager dans un sentier de montagne kreniti po gorski stezi
reprendre le sentier de la guerre (figuré) zopet izkopati bojno sekiro

sentimiento moški spol čustvo; čut; jeza; obžalovanje; sožalje; bolečina

sentimiento del deber čut dolžnosti
sentimiento delicioso občutek slasti
con hondo (ali profundo) sentimiento z globokim obžalovanjem
le acompaño (a V.) con mi sentimiento (ali en el sentimiento) izražam Vam svoje sožalje
tener un sentimiento (contra) jeziti se na koga
sentimientos de amistad prijateljska čustva

sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
(familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

séparer [separe] verbe transitif ločiti (de, d'avec od); narazen dati, razdvojiti, razdružiti, oddeliti; technique demontirati, chimie izločiti

se séparer ločiti se, iti narazen, raziti se
séparer le bon grain d'avec le mauvais, séparer le bon grain de l'ivraie (figuré) ločiti zrno od plevela
se séparer de corps et de biens ločiti se (v zakonu, zakonca)
ils se sont séparés bons amis ločili so se kot dobri prijatelji
le cortège se sépara sprevod se je razšel

sepolto

A) agg.

1.
morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen

2. pren. zakopan, zatopljen:
essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje

3. pren. skrit

B) m (f -ta) zakopana oseba:
le sepolte vive pren. klavzurne redovnice

seppellire^*

A) v. tr. (pres. seppellisco)

1. pokopati; zakopati

2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg

3. pren. pozabiti, pozabljati

B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige

sept [sɛt] adjectif sedem; sedmi; masculin sedmica

le sept mai (le 7 mai) 7. maja
le sept de carreau karo sedmica
Charles VII (= sept) Karel VII
le sept de cette rue številka 7 v tej ulici
Guerre féminin de Sept ans sedemletna vojna

September -bris -bre, abl. sg. le -ī (septem) sedmi: mēnsis September CI. EP., SUET. ali subst. samo September -bris, m: VARR., AUS. sedmi mesec starega rimskega leta (ki se je začenjalo z marcem), pozneje deveti mesec leta, september, kimavec; kot adj. = septembrski, meseca septembra ali kimavca: Calendae Septembres, Nonae Septembres, Idus Septembres CI. EP. L., COL., SUET., Septembribus horis H. ob septembrskih dneh, v jesenskem času.

septem-triōnēs in septen-triōnēs -um, m (septem in triōnēs; prim.: triones enim et boves appellantur a bubulcis etiam nunc maxime cum arant terram; e quis ut dicti „valentes glebarii“, qui facile proscindunt glebas, sic omnes qui terram arabant a terra terriones, unde triones ut dicerentur † de tritu † VARR.) „sedmeri vršeči voli“, „sedmeri vpreženi voli“; od tod staro ime severnega sedmerozvezdnega ozvezdja, imenovanega Veliki voz ali Veliki medved (arctos): PL., CI. idr.; v tmezi: quas (sc. stellas) nostri septem soliti vocitare triones CI. POET. Od tod po paktvorbi sg. septemtriō in septentriō -ōnis, m: septemtrio minor CI., VITR. Mali voz (Mali medved), septemtrio maior VITR. Veliki voz (Veliki medved), gelidissimus septemtrionis axis CU. mrzli severni tečaj.

2. meton.
a) severna stran, sever (naspr. meridies, meridiana regio); v sg.: VARR., VITR., MEL., SEN. PH. idr., septemtrio a Macedonia obicitur L., a septemtrione Nasamones sunt CU. na severu, rigor vicini septemtrionis T.; v tmezi: septem subiecta trioni gens V., Scythiam septemque trionem horrifer invasit boreas O.; nav. in klas. le pl.: VARR., MEL. idr., inflectens sol cursum tum ad meridiem, tum ad septemtriones CI., eorum una pars vergit ad septemtriones C., Gallia sub septemtrionibus posita est C., ventus a septemtrionibus ortus N.
b) severni tečaj: siderum in navigando nulla observatio, septentrio non cernitur PLIN.
c) sever = severni veter (gr. ἀπαρκτίας, aparctiās); v sg.: SEN. PH., acer septemtrio ortus est L.; v pl.: CI. EP.
d) zahod = zahodni, večerni kraji: FL.

sépulcre [sepülkrə] masculin grob

le Saint Sépulcre (religion) sveti grob

sérieusement [serjözmɑ̃] adverbe resno; resnično, zares; zeló

il est sérieusement malade on je resno bolan
s'occuper sérieusement resno, vneto se ukvarjati (de z)
prendre la plaisanterie sérieusement resno vzeti šalo, zameriti šalo
sérieusement êtes-vous disposé à le faire? čisto resno, ste pripravljeni to napraviti?

serment [sɛrmɑ̃] masculin prisega; trdna obljuba

serment professionnel službena prisega (sodnih, upravnih uradnikov)
déposition féminin sous serment izpoved pod prisego
prestation féminin de serment položitev prisege
(familier) serment de joueur, d'ivrogne prisega, na katero se ni zanesti, katere ne mislimo držati
serment d'Hippocrate tekst, ki določa dolžnosti zdravnikov do bolnikov in do družbe
serment politique obljuba zvestobe oblasti
serment judiciaire prisega pred sodiščem
faux serment kriva prisega
affirmer par serment potrditi s prisego
déclarer sous la foi du serment izjaviti pod prisego
faire préter serment à quelqu'un zapriseči koga
je vous en fais le serment prisegam vam to
se lier par un serment zavezati se s prisego
prêter serment priseči
témoigner sous serment pričati pod prisego

sermon [sɛrmɔ̃] masculin pridiga (zlasti katoliška); péjoratif dolg in dolgočasen moralizirajoč govor, grajalna pridiga

sermon dominical nedeljska pridiga
sermons pluriel du Carême postne pridige
prononcer un sermon imeti pridigo, pridigati
il fait des sermons à tout le monde on dela pridige vsem (ljudem)

serō¹ -ere, seruī, sertum (indoev. kor. *ser- nizati; prim. skr. sarat- nit, osk. aserum = lat. manum asserere, gr. εἴρω (samo obl. εἶρα, ἐερμένος, ἔερτο) nizam, tvezem, spajam, ἕρμα uhan, ὅρμος ovratna verižica, ogrlica (= na vrvico zanizani biseri), ἐν-ερσις = lat. in-sertio, lat. seriēs, sermō, sors)

1. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), (z)vrstiti, razvrstiti, strniti (strnjevati), zložiti (zlagati), nabrati (nabirati), (s)plesti, splesti (spletati), (z)vezati, navezati (navezovati, navezavati), zavezati (zavezovati, zavezavati); v tem pomenu le pt. pf. sertus 3 konkr. strnjen, nanizan, stvezen, zložen, spleten: lorica N. verižni oklepi, corona LUCAN., rosa serta et rosa soluta AP., floribus sertis et solutis AP. Od tod subst.
a) sertum -ī, n venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja in sadja: roseo Venus aurea serto AUS.; nav. v pl. serta -ōrum, n: PL., CAT., TIB., LUCR., PLIN. idr., sertis redimiri CI., serta procul, tantum capite delapsa iacebant V., imposuitque suae spicea serta comae O., odoratis innectunt tempora sertis O.
b) redkeje serta -ae, f (sc. corona) venec, cvetna kita, girlanda, kita cvetja: demissae in pocula sertae PR.; serta Campanica ali samo serta CA. bot. = melilotos melilót, medena detelja.

2. metaf. (na)nizati, nanizati (nanizovati, nanizavati), doda(ja)ti, priključiti (priključevati), (z)vrstiti, razvrstiti (razvrščati), spojiti (spajati), privezati (privezovati, privezavati), pritrditi (pritrjevati, pritrjati), navezati (navezovati, navezavati), (s)plesti, splesti (spletati), naplesti (napletati), (na)snovati, zasnovati: aeternum seritote diem concorditer ambo ENN. FR. razvrščajta dan ob dan, ex aeternitate causa causam serens CI., cuius (sc. fati) lege immobilis rerum humanarum ordo seritur L. se vrsti, tumultum ex tumultu, bellum ex bello serunt S. FR., bella ex bellis ali ex bellis bella serendo L., certamina serere L., serere crimina belli V., crebra proelia T. spustiti (spuščati) se v ..., argumento fabulam serere L. (gl. argumentum), moras serere SEN. TR., quid tu porro serere vis negotium? PL. zakaj hočeš v prihodnje stvar gnati naprej s trudom in težavo? Poseb.: serere sermonem CAECIL. AP. GELL., PL. ali sermones PL., sermones inter se L., sermones in vehiculis PLIN. IUN. ali colloquia cum hoste, colloquia per propinquos popularium L. spustiti (spuščati) se v pogovor(e) s kom, zače(nja)ti pogovor s kom, reči kakšno s kom, pogovarjati se s kom, dogovarjati se s kom, multa inter sese vario sermone serere V. ali haec in castris occultis sermonibus serere L. razpravljati, dogovarjati se; tako tudi: multa errores s. STAT.