Franja

ἰσό-μοιρος 2 (μοῖρα) ἰσό-μορος ep. (μόρος) ki ima enak del(ež), enako močen, ravnopraven, ἀήρ zrak, ki obdaja enakomerno vso zemljo.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

καλάσῑρις, ιος, ἡ [acc. pl. ῑς] ion. dolga, platnena obleka, spodaj z resicami obrobljena; po njej se je imenoval del vojne kaste Καλασίριες.

κάτω adv. (κατά) 1. na vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, κάτω διεχώρει αὐτοῖς imeli so drisko; NT ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, τὸ κάτω τοῦ τόξου spodnji del loka, ἡ κάτω εἰσβολή spodnji vhod; οἱ κάτω a) mrtveci; b) primorci (opp. prebivalci v sredini dežele); τὰ κάτω; c) podzemlje, spodnji svet; d) primorje, ἡ κάτω Ἀσία Mala Azija. – comp. κατώτερος 3 nižji, bolj spodnji, ἀπὸ διετοῦς καὶ κατωτέρω NT (dečke) dveh let in nižje; τὰ κατώτερα spodnji deli sveta = zemlja; sup. κατώτατος 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. κατώτατα najbolj spodaj.

καυλός, ὁ [Et. idevr. qāulos, lat. caulis, sor. nem. hohl (stvn. hol)] 1. steblo. 2. gornji del kopjišča, držaj.

κενεών, ῶνος, ὁ (κενός) ep. lakotnica, del med rebri in kolkom.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κλῆρος, ὁ [Et. iz qlāro-s, od κλάω, prv. pom.: kos, del(ež)] 1. žreb, κλήρῳ ἔλαχον dobil sem po žrebu, izžrebal sem, κλήροις πάλλω po žrebu razvrstim. 2. žrebanje. 3. žreb s pomenljivim znamenjem. 4. izžreban delež, del zemljišča, dediščina NT, posest, njiva.

κληρουχέω (κληροῦχος) dobim po žrebu odmerjen del zemljišča, imam kot naselnik del zemlje v posesti.

κληροῦχος, ὁ (κλῆρος, ἔχω) 1. kdor dobi ali ima po žrebu določen del osvojene zemlje, naselnik. 2. poet. deležen česa, πολλῶν ἐτῶν zelo star, visoke starosti.

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

Κυνουρία, ἡ južnozapadni del Argolide; preb. Κυνούριοι, οἱ.

κῶλον, τό [Et. slov. člen (iz čel-n-, qeln-)] 1. ud, noga, koleno, κάμψον κῶλα usedi se; NT telo. 2. del, stran (zida, piramide), stena.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

Λάκμων, ωνος, ὁ severni del Pinda.

λάχος, ους, τό 1. žreb, usoda. 2. del, delež; oddelek vojakov.

Λευκὸν τεῖχος del Memfisa.

Λιβύη, ἡ Libija (severni del Afrike); preb. ὁ Λίβυς, υος, fem. ἡ Λίβυσσα; adi. Λιβυκός 3.

λοιπός 3 (λείπομαι) zapuščen, zaostal, preostal, preživeč, bodoč, οἱ λοιποί ostali, drugi; τὸ λοιπόν (pre)ostali del, ostanek, ostali čas, bodočnost, τὴν λοιπήν (sc. ὁδόν) ostalo pot; adv. τὸ λοιπόν, τοῦ λοιποῦ (χρόνου) v ostalem, nadalje, sicer, odslej, potem, pozneje, v bodoče, v bodočnost; NT act. ap. 27. 20 = ἤδη že.