Franja

mānēs -ium, m (iz stlat. mānus 3 dober, torej = dobri [duhovi]; prim. māne)

1. duše rajnih (pokojnih), sence umrlih (pokojnikov, rajnikov), mani, ki so jih po božje častili; od tod: dii manes L., Ci., Tab. XII, manibus divis mactatus ali manibus divis inferias mittere Lucr.; sg. manem deum Ap.; abs.: L., H., O. idr., poenis coniuratorum manes expiare Ci.; pl. manes se uporablja tudi za dušo enega pokojnika: H., Sen. rh., Suet., manes Anchisae, coniugis V., m. Verginiae L.

2. meton.
a) bogovi podzemlja, oblast podzemlja, sploh podzem(elj)ski svet, podzemlje: O., Styx atra videt manesque profundi V., haec manīs veniet mihi fama sub imos V., iam te premet nox fabulaeque manes V.
b) podzem(elj)ske, peklenske kazni, peklenske muke, peklensko trpljenje: Stat., Aus., quisque suos patimur manes H.
c) (redko) mrtvec, umrli, mrlič, zemeljski ostanki, truplo: Plin., sepulcra diruta, omnium nudatos manes, nullius ossa terrā tegi L., id cinerem aut manīs credis curare sepultos? V., accipiet manes parvula testa meos Pr., inhumatos condere manes Lucan.

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

mangō -ōnis, m (prim. gr. μάγγανον slepilo, μαγγανεύω varam z umetnimi sredstvi) trgovec, ki umetno krasi svoje blago in s tem zakriva njegove pomanjkljivosti, poseb. trgovec s sužnji: H., Iuv., Mart., Q., Plin., Sen. rh., Sen. ph. idr. — Od tod

I. adj. mangōnicus 3 takega trgovca se tičoč: Plin., Suet. —

II. subst. mangōnium -iī, n lepšanje (krašenje) prodajnega blaga: Plin. —

III. glag. mangōnicō in mangōnizō -āre (po)lepšati prodajno blago, da(ja)ti prodajnemu blagu lepšo podobo, da privabi kupce: Plin.

manifestārius (manufestārius) 3 (manifestāre) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. pri samem dejanju zasačen (prijet): atque obtruncaret moechum manufestarium Pl., teneo hunc manifestarium Pl., capio fustem, obtrunco gallum, furem manufestarium Pl.

2. očiten, otipljiv: res Pl., ut in Plauti comoedia moechus, sic enim mendae suae inludiabant, ita in Ciceronis oratione soloecismus esset „manifestarius“ Gell.

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

manipulāris in (pesn. sinkop.) maniplāris ali manuplāris -e (manipulus) maníp(e)lski: miles Plin. navaden vojak, prostak, iudex Ci. iz manipla (izmed navadnih vojakov, prostakov) izvoljen, imperator Plin. ki je služil od najnižje stopnje (od prostaka); subst. manipulāris -is, m

1. eden iz manípla, navaden vojak, (vojak) prostak (naspr. častnik istega manipla ali iste kohorte): unus m. Ci. ep., Rufus diu manipularis, dein centurio, mox castris praefectus T., non placet, quem … manipularīs mussitant Pl.

2. maníp(e)lski (so)tovariš: tres suos nactus manipulares C., manuplarīs mei Pl.

manj malo

1. weniger (denarja weniger Geld, vroč weniger heiß)
manj in manj/čedalje manj immer weniger
nekaj manj etwas weniger
malo/malce manj ein [bißchen] bisschen weniger

2.
bolj ali manj/več ali manj mehr oder weniger
nič več in nič manj kot … nichts mehr und nichts weniger als …

3.
manj kot weniger als
(nižji od) unter (13 stopinj/tisoč šilingov unter 13 Grad/tausend Schilling)

4. (podstandardno) minder- (nadarjen minderbegabt, obremenjen minderbelastet, pomemben minderbedeutend); schwach- (nadarjen [schwachbegabt] schwach begabt), unter- (razvit unterentwickelt)

5.
čim manj so wenig wie moglich, möglichst wenig
čim manj …, tem … je weniger …, um so/desto …

6.
malo manj kot (malodane) beinahe

mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
nekaj manjka something is missing (ali wanting)
dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
on je manjkal he was absent, he was not present
manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
nihče ne manjka nobody is missing
manjka mi denarja I am short of money
manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
nič ne manjka tu there's nothing missing here
en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
nič mi ne manjka I want for nothing
manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
naročil ne manjka there is no lack of orders
podrobnosti še manjkajo details are lacking
prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst

manjš|i (-a, -o) majhen

1.
manjši od/kot kleiner, geringer als
za glavo … manjši einen Kopf kleiner/kürzer
manjše zlo das kleinere Übel
izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen

2.
čim manjši kleinstmöglich, möglichst klein/ gering
vse manjši immer kleiner
vse manjši in manjši klein und kleiner, kleiner und kleiner

3. (nevelik) ein kleinerer/eine kleinere/ein kleineres (škoda ein kleinerer Schaden; države množina kleinere Staaten); (neznaten) geringfügig

4. (podstandarden) Minder- (izkupiček der Mindererlös, die Mindereinnahme, storilnost/plačilo die Minderleistung, vrednost der Minderwert)
oseba z manjšimi sredstvi der Minderbemittelte
|
igralec za manjše vloge der Kleindarsteller
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, herunterdrehen
priviti na manjšo jakost herunterschrauben
elektrika transformirati na manjšo napetost heruntertransformieren

mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore

2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

manner [mǽnə] samostalnik
način; nastop, stil
množina običaji, šege
množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
arhaično vrsta

adverb of manner prislov načina
all manner of vsake vrste
after (ali in) this manner na tak način, tako
it is bad manners neolikano je
to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
the grand manner staromodna dostojanstvenost
good manners lepo vedenje; olika
he has quite a manner ima dober nastop
to have no manners ne imeti manir
to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
to make one's manners prikloniti se
in a manner v neki meri
in a singular manner čudno, nenavadno
by all manner of means na vsak način
by no manner of means na noben način
in a manner of speaking tako rekoč
other times, other manners drugi časi; drugi običaji

mān-suēscō -ere -suēvī -suētum (manus in suēscere; manui suescere = „roki se privajati“)

1. trans. (u)krotiti: animalia silvestria Varr., rabidae vires tigris V. (Cir.), fructus feros mansuescere terram Lucr.

2. intr.
a) (o živalih) (u)krotiti se, privaditi (privajati) se, navaditi (navajati) se, udomačiti (udomačevati) se: indomita vitula sero mansuescit Ambr., (sc. buculi) per haec blandimenta triduo fere mansuescunt Col., mansuevēre ferae Lucan.
b) metaf. (o ljudeh in stvareh) (u)blažiti se, (o)mečiti se, (o)mehčati se: nescia mansuescere corda V. neomečljiva, terra mansuescit arando V. postaja plodnejša (radodarnejša). — Od tod pt. pf. mānsuētus 3, adv. -ē „roki privajen“

1. (o živalih) krotek, pohleven: iuvencus Varr., sus L. domača.

2. metaf. (o ljudeh) krotek, krotkosrčen, pohleven, dobrodušen, miren, miroljuben (naspr. ferus): mansueti animi officia Ter., nimium animis estis simplicibus et mansuetis Corn., mansuetus in senatu, in edictis ferus Ci., manus O., Amor Pr., litora Pr. tiha, ne viharna, malum L., fiet mansuetior numinis ira O. jeza božanstva se pomirja, Musae mansuetiores Ci. krotkejše, mirnejše Muze (= ukvarjanje s filozofijo, retoriko idr., naspr. sodno, pogosto strastno govorništvo), ut mansuetissimus viderer Ci., civilius atque mansuetius versari Ap.

mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

mantener correspondencia con dopisovati si z
mantener el fuego vzdrževati ogenj
mantener el precio držati ceno
mantenerse hraniti se
mantenerse del aire od zraka živeti
mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti

manticulor -ārī (manticula) ukvarjati se z žeparstvom, biti zmikavt, od tod

1. (u)krasti, izmakniti (izmikati): utrem Ap.

2. metaf. slepariti, premeteno (zvito) ravnati, hudomušno (navihano) se lotevati česa: Pac. ap. Fest., Fest.

Mantua -ae, f Mántua (Mántova), mesto v severni Italiji ob Minciju; blizu mesta je Vergilijev rojstni kraj Andes (Andes): L., O., Sil. — Od tod adj. Mantuānus 3 mántovski, iz Mántue (Mántove): Homerus Macr. ali poëta Iulianus ap. Aug. ali samo Mantuanus Macr. = Vergilius; od tod pesn. = Vergílijev: fama Stat.

manuālis -e (manus) ročen, z roko prijet, roko (pest) polneč: pecten Plin., fasciculus Plin., libellus Serv., scopae Plin. nekaj pesti protja, lapides Sis. ap. Non. ali saxa T. (= gr. χερμάδια) ki jih je mogoče zagnati (lučati) z roko, vehiculum (= gr. χειραμάψιον) Cael. samotežen voz, aqua Tert. za umivanje rok, digiti Cass. na roki (naspr. na nogi), mola Hier., Aus. žrmlje. — Od tod subst. manuāle -is, n tok za knjige: Mart.

manuārius 3 (manus) ročen: molae Icti. žrmlje, aes Gell. pri kockanju dobljen denar, priigran denar. — Od tod subst. manuārius -iī, m žepar, tat: Gell.

manu-ballista -ae, f (manus in ballista) ročna metalnica: Veg. — Od tod manuballistārius -iī, m nosač ročne metalnice, strelec z ročno metalnico: Veg.