Franja

aristokrat samostalnik
1. (oseba visokega rodu) ▸ arisztokrataV Egiptu so aristokrati potrebovali delavce in hišno pravilo je bilo, da so za to najprimernejše belke. ▸ Egyiptomban az arisztokratáknak munkaerőre volt szükségük, és a közvélekedés úgy tartotta, hogy erre a fehér nők a legalkalmasabbak.

2. (kultiviran človek) ▸ arisztokrataIntelektualci so takrat vzpostavili delitev na aristokrate duha, kamor so seveda prištevali tudi sebe, in navadne ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Az értelmiségiek ekkor vezették be a szellemi arisztokrácia fogalmát, amely alá magukat és az egyszerű embereket sorolták.
Snob se bo vedno razkazoval z materialnimi dobrinami, pravi aristokrat pa se bo postavljal z duhovno kulturo. ▸ A sznobok mindig is a materiális javakkal fognak hivalkodni, míg az igazi arisztokrata a szellemi kultúrával tűnik ki.
Slovenci imamo danes materialne mogočnike, nimamo pa duhovnih aristokratov, kot sta bila Aškerc in Cankar. ▸ Nekünk, szlovéneknek manapság csak mágnásaink vannak, de nem rendelkezünk szellemi arisztokratákkal, mint amilyen Aškerc és Cankar voltak.

3. (izstopajoča oseba ali stvar) ▸ arisztokrata
Gostilna pripravlja pravega aristokrata med burgerji. ▸ A vendéglő a burgerek igazi arisztokrata változatát készíti.

ark [a:k] samostalnik
skrinja; barka
figurativno pribežališče

to lay hands on (ali touch the) ark oskruniti
Noah's ark Noetova barka
Ark of the Covenant skrinja zaveze

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arm² [a:m] samostalnik
(tudi množina) orožje, vojna oprema; vrsta orožja; vojaški poklic; grb

to appeal to arms oborožiti se
to bear arms služiti vojake
to beat to arms poklicati pod orožje
to carry arms služiti vojake
cessation of arms premirje
coat of arms grb
fire arms strelno orožje
to lay down arms položiti orožje
man at arms vojak
passage of arms (pismeni) znanstveni spor
arms race tekma v oboroževanju
to rise in arms upreti se
shoulder arms! puško na rame!
small arms lahko orožje
stand of arms popolna vojaška oprema
suspension of arms premirje
to take up arms oborožiti se
under arms pod orožjem
up in arms pod orožjem; figurativno hudo jezen

arm³ [a:m]

1. prehodni glagol (with z; for za, against proti)
oborožiti; opremiti; oskrbeti; armirati

2. neprehodni glagol
oborožiti se; oskrbeti se

fizika to arm a magnet nabiti magnet

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

armed [á:md] pridevnik

1.
oborožen, opremljen

armed forces oborožene sile
armed to teeth do zob oborožen
armed at all points pripravljen za vsak primer

2.
ki ima roke

short armed kratkih rok; kratkih rokavov
long armed dolgorok
one armed enorok

armentum -ī, n

1. sg. kolekt. čreda, krdelo (velike živine), poseb. goveja čreda, velika živina (kolekt.), ki se v čredah pase na pašnikih ali krmi v hlevu, govedo (naspr. od pecus drobnica in grex čreda drobnice): H., Col., armentum prae se agere L., subolem armento sortire quotannis V. čredi, Pan erat armenti custos O., pecus armentumque Plin., in grege armenti Plin. v konjski čredi; pl. o več čredah: boum armenta videmus V., quinque greges balantum, quina armenta V. pet ovčjih, pet govejih čred, hic inter greges interque armenta Cupido natus Tib., multi greges ovium, multa ibi equorum boumque armenta Plin. iun.; pren. krdela drugih živali: hos (cervos) tota armenta (cervorum) sequuntur V., quorum (cynocephalorum) armenta pascit Plin.

2. pl. velika živina, živina, in to voli, govedo: Icti., grex armentorum Varr., caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., ut accensis cornibus armenta concitentur L.; konji: bello armantur equi, bellum haec armenta minantur V.; pren.: armenta immania Neptuni V. ostudna morska živina; met. (posamezna) goveda: centum armenta Hyg.

Opomba: Heterocl. acc. pl. armentas: Enn. ap. Non. et ap. P. F., L. Andr. ap. Non., Pac. fr.

armour¹ ameriško armor [á:mə] samostalnik
oklep; grb; potapljaška obleka

to buckle one's armour obleči oklep
mornarica to case in armour oklopiti
suit of armour oklep, vojna oprema

army [á:mi] samostalnik
armada, armija, vojska; krdelo, roj

army agent, (ali broker, contractor) vojni dobavitelj
ameriško army exchange vojaško skladišče
to enter (ali go into, join) the army iti služit vojake
standing army stalna vojska

aromátik(um) aromatic

aromatizírati to aromatize

around¹ [əráund] prislov
okoli, naokoli, približno
ameriško v bližini

all around povsod naokrog, okrog in okrog
to fool around brez cilja se potepati
around here tukaj nekje
to hang around biti v bližini
to get (ali come) around približati se
to get around to lotiti se česa
sleng stick around ostani v bližini!

arrange [əréindž]

1. prehodni glagol
razvrstiti razmestiti; urediti; prilagoditi; predelati; prirediti, poravnati; določiti; pripraviti

2. neprehodni glagol (for za)
pripraviti se, poskrbeti; sporazumeti se, domeniti se

to arrange with s.o. about s.th. dogovoriti se s kom o čem
to arrange a quarrel poravnati spor
I will arrange for it za to bom poskrbel

arrangement [əréindžmənt] samostalnik
razvrstitev, razporeditev, ureditev; priprava, priredba; domenek, sporazum; montaža
množina načrti, ukrepi

to come to an arrangement pogoditi, pobotati, poravnati se
to enter into (ali make) an arrangement with s.o. sporazumeti, dogovoriti se s kom
to make arrangements ukrepati

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

arrangiare

A) v. tr. (pres. arrangio)

1. urediti, urejati:
vedremo di arrangiare anche questa faccenda skušali bomo urediti tudi to zadevo; pren. pog.
arrangiare qcn. koga pošteno premlatiti

2. pren. skrpati, pripraviti za silo

3. pog. krasti

4. glasba aranžirati

B) ➞ arrangiarsi v. rifl. (pres. mi arrangio)

1. dogovoriti se, sporazumeti se

2. znajti se:
nelle difficoltà occorre arrangiarsi v težavah se je treba znajti

array¹ [əréi] prehodni glagol
vojska razporediti, razvrstiti; sklicati
poetično (in) obleči (with)
krasiti

to array to the panel imenovati za člana porote
to array o.s. in all one's finery nališpati se

arrear [əríə] samostalnik
arhaično zadnji del; zaostanek; dolg

to fall into (ali be in) arrears with zaostajati v čem; dolgovati

arrest¹ [ərést] prehodni glagol
ustaviti, ustavljati; zadržati, prijeti, aretirati; privlačiti; prikleniti, ovirati; preprečiti; izključiti, odklopiti

pravno to arrest judgement odložiti obsodbo
to arrest s.o.'s attention pritegniti pozornost

arrest² [ərést] samostalnik
ustavitev, ustavljanje; aretacija, pripor, zapor; zadržanje, oviranje, motnje; zaplemba

to put (ali place) under arrest pripreti, zapreti koga
to lay arrest on zaseči kaj
under arrest v priporu, v zaporu; zaplenjen