Franja

upoštevanj|e [é] srednji spol (-a …) die Berücksichtigung; predpisov: die Beobachtung, Befolgung, Einhaltung; možnosti, argumentov: die Inbetrachtziehung; (razmislek, preudarek) die Erwägung
upoštevanje pri računu die Inzahlungnahme
upoštevanja vreden berücksichtigenswert, beachtenswert, razlog: triftig, znesek: respektabel
biti upoštevanja vreden von Belang sein
z upoštevanjem unter Bedachtnahme (von)
težave pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten množina

upošteva|ti¹ [é] (-m) berücksichtigen, Rechnung tragen (von), miteinbeziehen; možnosti, argumente: in Betracht ziehen, kot tehtne: geltenlassen; (razmisliti, preudariti) erwägen
upoštevati pri računu in Rechnung stellen, plačila: in Zahlung nehmen
upoštevati pri načrtovanju einplanen
ne upoštevati außer acht lassen, unberücksichtigt lassen, außer Betracht lassen, česa nujnega: [mißachten] missachten

upoštévati prendre en considération, considérer, tenir compte de

upoštevati prednost (pri vožnji) respecter la priorité
ne upoštevati ne pas tenir compte de quelque chose, ne pas prendre en considération, laisser de côté
upoštevaje kaj eu égard à, par égard pour, en considération de, étant donné quelque chose, en raison de
upoštevaje, da vu que, considérant que, attendu que
ne upoštevaje, da sans égard, sans considération pour

upoštévati (-am) imperf.

1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta

2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista

3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato

upset³ [ʌ́pset] pridevnik
določen, ustaljen (cena); (redko) pokončen, vzravnan

upset price najnižja, izklicna cena (pri dražbi)

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (časovno) heure ženski spol

žepna ura montre ženski spol de poche
zapestna ura montre-bracelet ženski spol
stenska ura, z nihalom pendule ženski spol
stolpna ura horloge ženski spol
električna ura horloge électrique
peščena ura sablier moški spol
sončna ura cadran moški spol solaire
ura štoparica chronomètre moški spol
kilovatna ura kilowatt-heure moški spol
kontrolna ura enregistreur moški spol de temps
merilna ura (tehnika) indicateur moški spol, cadran moški spol, comparateur moški spol
glasbena ura leçon ženski spol de musique
govorilna ura heure d'audience, (pri zdravniku) heure des consultations
huda ura violent orage, tempête ženski spol
policijska ura (za lokale) heure de clôture (des cafés, des restaurants, etc.)
rana ura heure matinale
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain; le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
ura slovesa heure des adieux
smrtna ura heure de la mort, heure suprême, dernière heure
telovadna ura leçon de gymnastique
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
zlata ura montre en or
koliko je ura? quelle heure est-il?
ura je ena il est une heure
ura je pol dveh il est une heure et demie
ura je (točno) dve il est (exactement) deux heures; il est deux heures (précises)
ura je četrt na tri il est deux heures et quart
ura je tričetrt na štiri il est quatre heures moins le quart
ob kateri uri? à quelle heure?
ob petih à cinq heures
pol ure une demi-heure
poldruga ura une heure et demie
ob vsaki uri à toute heure
na dve uri, vsaki dve uri toutes les deux heures
vsako uro toutes les heures
od ure do ure d'heure en heure, d'une heure à l'autre
trikrat na uro trois fois par heure
ura prehiteva (zaostaja) za 10 minut la montre (la pendule. .) avance (retarde) de dix minutes
naravnati uro mettre la montre (la pendule …) à l'heure, régler la montre
naviti uro remonter la montre
pogledati, koliko je ura regarder l'heure, familiarno consulter sa montre
ura se je ustavila la montre (s')est arrêtée
vprašati koga, koliko je ura demander l'heure à quelqu'un
priti natanko ob uri arriver à l'heure précise (ali tapante)

urad moški spol (-a …) das Amt, oblastni: die Behörde, die Stelle, die Dienststelle (nadrejeni vorgesetzte Dienststelle); (brzojavni Telegrafenamt, deželni Landesamt, Landesbehörde, katastrski Katasteramt, matični Standesamt, Zivilstandsamt, mestni Stadtamt, nabavni Beschaffungsamt, nadzorni Aufsichtsbehörde, novčni Münzamt, občinski Gemeindeamt, okrajni Bezirksamt, za potne listine [Paßbehörde] Passbehörde, [Paßamt] Passamt, [Paßstelle] Passstelle, patentni Patentamt, poštni Postamt, prijavni Einwohnermeldeamt, Meldestelle, Meldeamt, prometni Verkehrsamt, Zulassungsstelle, sejemski Messeamt, stanovanjski Wohnungsamt, za informiranje Presseamt, za kontrolo cen Preisüberwachungsstelle, za kontrolo meril Eichbehörde, Eichamt, za priseljevanje Einwanderungsbehörde)
osrednji statistični urad statistisches Zentralamt
statistični urad statistisches Amt
turistični urad das Fremdenverkehrsbüro, Verkehrsbüro, das Verkehrsamt
urad za najdene predmete das Fundbüro
urad za tujce das Ausländeramt, die Fremdenpolizei
volilni urad das Wahlamt
zvezni urad die Bundesbehörde, das Bundesamt
župnijski urad das Pfarramt
pri tem uradu hieramtlich

uradnik moški spol (-a …) der Beamte (ein -r) (bančni Bankbeamter, davčni Steuerbeamter, državni Staatsbeamter, izvršilni Vollzugsbeamter, kolonialni Kolonialbeamter, mejni Grenzbeamter, občinski Kommunalbeamter, Gemeindebeamter, ki daje informacije Auskunftsbeamter, ki izdaja listine Urkundsbeamter, pri okencu Schalterbeamter, železniški Eisenbahnbeamter)
uradniki množina die Beamtenschaft
zakon o državnih uradnikih das Beamtengesetz

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

urbs, urbis, f

1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.

2. occ.
a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.

3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q.

urednik samostalnik
(urejevalec besedil) ▸ szerkesztőPotegovanje za televizijske pravice za prenos posameznih športov ali športnih dogodkov je le ena od obveznosti urednika športne redakcije pri nacionalni televiziji. ▸ Az egyéni sportok vagy sportesemények televíziós közvetítési jogainak megszerzése a nemzeti televízió sportszerkesztőjének egyik feladata.
O tem, kaj naj bo objavljeno na prvi strani časopisa, odloča urednik. ▸ A szerkesztő dönt arról, hogy mit közölnek az újság címlapján.
Povezane iztočnice: glavni urednik, kreativni urednik, odgovorni urednik, tehnični urednik

urge² [ə:dž] prehodni glagol
nagnati, naganjati, tirati; tiščati, pritiskati; siliti, nagovarjati, rotiti, urgirati; spodbosti; iznesti, predložiti (against proti)
(npr. argumente), predočiti, navesti (kot vzrok); posebno naglasiti, poudariti; priporočiti, opomniti; pospešiti (tempo, delo)
neprehodni glagol
siliti, rotiti, trdovratno vztrajati (on pri)

to urge a horse forward priganjati konja
to urge the abolition of slavery z vso silo se zavzemati za odpravo sužnosti
to urge necessity of immediate action poudarjati potrebo takojšnje akcije
to urge one's way utreti si pot
I urged him to aceept the offer silil sem ga, naj sprejme ponudbo
I urged him not to undertake the business rotil sem ga, naj se ne loti tega posla
he urged his inexperience izgovarjal se je s svojo neizkušenostjo
he urged his men on priganjal je svoje može naprej
his officers urged an immediate retreat njegovi častniki so svetovali takojšen umik
the officer urged the need for haste častnik je izrecno (krepko) opominjal k naglici

urgencia ženski spol nujnost, nujna sila

recurso en caso de urgencia (pri)pomoček v sili
en caso de urgencia v primeru nujnosti
dar agua de urgencia (a) z vodo poškropiti (nezavestno osebo)
con urgencia nujno
es de urgencia nujno je
urgencias pl nujne zadeve

urgēnza f

1. nujnost, neodložljivost

2. nujna potreba, nujna zdravniška pomoč:
chirurgia d'urgenza med. urgentna kirurgija
provvedimento d'urgenza pravo urgentni ukrep

3. priganjati:
fare urgenza a qcn. priganjati koga; urgirati pri kom
non c'è urgenza ne mudi se

urgeō in urgueō -ēre, ursī (indoev. baza *u̯r̥gh- ali *u̯u̯r̥g- ali *u̯reg-, stiskati, riniti, tiščati, suvati, pehati, gnati, zasledovati; prim. lit. várgas sila, beda, got. wrikan preganjati, zasledovati, wraks zasledovalec, -wargs volk, izobčenec, sl. vrag, stvnem. rāhha maščevanje = nem. Rache, stvnem. rëhhan kaznovati, maščevati se = nem. rächen maščevati se)

1. abs. pritisniti (pritiskati), navaliti (navaljevati): maiore vi hostes urgebant S., globus virûm urget V., hinc Pallas instat et urget V.; intr.: urgent ad litora fluctus V. rinejo; pesn.: altum (acc. po skladu krajevnih imen) urgere H. držati se širokega morja, držati se odprtega morja, osta(ja)ti na odprtem morju; pren.: urgenti fato incumbere V. pospeševati bližajočo se pogubo (pogibel), pars in fossas urgente ruinā volvitur V. v padanju drug drugega s seboj dreveč.

2. trans. potisniti (potiskati), riniti, poriniti (porivati), gnati, pognati (poganjati), tlačiti, potlačiti, stlačiti: pedem pede fervidus urget V., Eurus trīs (sc. naves) in Syrtīs urget V., in iecur urget acūs O., urgetur (sc. unda) veniente prior urgetque priorem O., pisces urgere angusto catino H., reperti, qui saxo super urgerent (sc. terram) V., onus urget Pl. breme teži, urgere vocem ultra vires Q. glas gnati čez njegove moči (zmožnosti), glas presiliti (preobremeniti, preutruditi), u. orationem Q. ognjeno, strastno govoriti, equum Val. Fl., aetherias currus ad arces Stat.; med.: (putat) urgeri volucrum ad litora nubem V. da rine, da se žene; pass.: fama est Enceladi corpus urgeri (Aetnae) mole V. da Enkeladovo truplo tlači (pokriva) gmota (gore Etna), da leži Enkeladovo truplo pod gmoto (gore Etna).

3. metaf.
a) abs. pritiskati, naganjati, priganjati: etiam atque etiam insto atque urgeo Ci., urge, insta, perfice Ci. ep., urget eadem fortuna, quae coepit Ci.; trans. stisniti (stiskati) koga, pritisniti (pritiskati) na koga, trdo prije(ma)ti, (s)pestiti, nadlegovati: aquila urget rostro luctantem (sc. draconem) V., urgere homines iacentes inhumanum est Ci., quaestiones urgent Milonem Ci.; urgeri z gen. criminis biti (ob)dolžen (obdolževan), biti (ob)tožen (obtoževan) česa: quia male administratae provinciae aliorumque criminum urgebatur T.; (o stiski) zaradi prevelike bližine utesniti (utesnjevati): quam (sc. vallem) urget utrimque latus V., urbem urbe aliā premere atque urgere Ci., quā vicinia Persidis urget V., urgeris turbā circum te stante H.; pesn.: oculos stupor urget inertīs V. je obvzela, je prevzela, urget diem nox H. odrine (odriva), prežene (preganja), Quintilium perpetuus sopor urget H. tišči (obvzema, zajema) večno spanje, olli oculos ferreus urget somnus V. trdno spanje zatiska oči; (v vojaškem pomenu) hudo (mučno, silovito) napasti (napadati), navaliti (navaljevati) na koga: locum variis adsultibus urget V., instat Epiro, urget Oricum Ci., mortali urgemur ab hoste V.; (o abstr.) težiti, vznemiriti (vznemirjati), nadlegovati, mučiti, begati, mešati, trapiti, gnjaviti: Cels., Fl. idr., quod te urget scelus? Pl., quem morbus urget H., eas amor urguet habendi V. ne da (pusti) jim oddiha, famulas laboribus urgent O., eum invidia cum metu urget S., populus militiā atque inopiā urgebatur S., urgeri fame S., fatis, poenis V., vitiis H., urgens malum, urgens senectus Ci.
b) (z vprašanji, prošnjami idr.) tiščati v koga, pritisniti (pritiskati) na koga, koga spraviti (spravljati) v stisko, nadlegovati, navirati koga, siliti v koga, izsiljevati koga, napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, nagnati (naganjati) koga, prignati (priganjati) koga, (pri)siliti koga ipd.: nimis urgeo Ci., urgere interrogando Ci., urget praesentia Turni V., urgent rustice sane; negant enim posse et in eo perstant Ci., urgere accusatorem Ci., iussis ingentibus urguet (sc. nos) Apollo V., totus ordo improbitate paucorum urgetur Ci., nec ille armis solum, sed etiam decretis nostris urgendus est Ci., urgue et … infla sermonibus utrem H. obsipaj … s pohvalnimi besedami, cur patrem non urserit ad exsolutionem Dig., nihil urget (sc. me, te) Ci. nič se ne mudi; z inf.: rursus urgemus etiam de ipsorum somniorum retractatu quibus anima iactatur exprimere Tert.; occ. stanovitno (vztrajno) trditi, stati na čem, vztrajati pri čem, poudariti (poudarjati) kaj, ne odstopiti (odstopati) od česa: urgetis hominum esse istam culpam, non deorum Ci., ut eundem locum diutius urgeam Ci., ius Crassus urgebat Ci.
c) marljivo se pečati (baviti) s čim, marljivo se ukvarjati s čim, marljivo izdelovati kaj, marljivo obdelovati kaj, prizadevno se lotiti (lotevati) česa, trdno držati se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne popustiti (popuščati) pri čem ipd.: opus O., Tib., iter O. spodbujati, priganjati k … , veste, quam … urgebam V. ki sem jo marljivo tkala, urges arva H. trudoma obdeluješ, semper flebilibus modis urges Mysten H. neprestano žaluješ za … , urgere occasionem Ci. marljivo se oprijeti priložnosti, marljivo izkoristiti priložnost, forum Ci. veliko se ukvarjati z zadevami na Forumu, propositum H.; z inf.: urges maris summovere litora H. marljivo si prizadevaš, trudiš se; z ACI: abrumpi dissimulationem urgebat T. je silil k temu, da … ; ne prior officio quisquam respondeat, urge H. podvizaj se. — Od tod adj. pt. pr. urgēns -entis silen, nujen, pritiskajoč, urgénten: urgentior causa Tert., urgentior actio Aug., urgentiores differentiae Cael., urgentissima ratio Cod. I., urgentissimae occupationes; subst.
a) urgentia -ium, n silna nujnost, huda nuja: urgentia bellorum subire Iul. Val.;
b) urgentiōra -um, n zdravila, ki bolj ženejo: Cael. — Adv. urgenter nujno: Cypr., Aug.

ūrīna -ae, f (prim. skr. vā́r voda, gr. οὖρον seč, οὐρέω uriniram, οὐρία povodna ptica, lat. verrēs, lit. júres morje)

1. seč, urin, scalina, scalnica: Sen. ph., Val. Max., Suet., Gell., Veg., Aug. idr., ut in urinā, ut in unguibus naturae contagio valet Ci., fistula ali iter urinae Cels. sečnica (starejše scalnik), urinam reddere Cels. ali facere Col. ali urinas ciere Plin. urinirati, mokriti, scati, puščati vodo, opravljati malo potrebo, in urinā (pri uriniranju) crus attollere Plin. (o psu), in urinā sedere Plin. (o psici).

2. metaf. seme (starejše pleme): urina concepta Iuv., urina genitalis Plin.

uriniranje samostalnik
(izločanje seča) ▸ vizelésSredi noči se prebujam zaradi potrebe po uriniranju. ▸ Az éjszaka közepén arra ébredek, hogy vizelnem kell.

ùshtjeti ùshtijēm, ùshtjednēm (ijek.), ùshteti ùshtēm, ùshtednēm (se) (ek.) zahoteti (se): što god se njemu ushtjelo, vršila je ona bez prigovora; kad god ushtiješ, piši mi kadar boš pri volji, mi piši; sve sam to učinio, i hoću još, ushtjedne li bog in bom še, če bo božja volja

Usipetēs -um, m (C., Fl.) in Usipiī -iōrum, m. (T., Mart.) Uzípeti, Uzípijci, germansko pleme, ki je v času Cezarja živelo na področju od reke Lippe proti severu ob desnem bregu Rena, od časa cesarja Tiberija naprej pa južno od Lippe.

Opomba: Pri T. in Mart. najdemo v izdajah gen. pl. Usipōrum.