Franja

sēmi-animis -e in sēmi-animus (sēm-animus) 3 (sēmi in anima) le še napol oživljen = napol (na pol)živ, napol (na pol) mrtev, polživ, polmrtev; v obl. semianimis -e:: SEN. RH., SEN. PH. idr., oculi ENN., digiti V., semianimem (sc. fratrem suum) inter manus domum ablatum L., semianimis de templo elatus N., lingua, artus O., turmae LUCAN.; v obl. semianimus 3: LUCR., LUCAN., IUV., STAT. idr., unguis CI., corpora L., lepus PH.

sempiternel, le [sɛ̃pitɛrnɛl] adjectif večen, neprestan

ses sempiternels reproches njegovi (njeni) večni očitki

sénat [sena] masculin senat

sénat de Venise, des Etats-Unis beneški senat, senat ZDA
convoquer le Sénat sklicati senat
en France, le Sénat siège au palais du Luxembourg v Franciji zaseda senat v Luksemburški palači

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

sénca (hlad) shade, pesniško arhaično umbrage; (predmeta, osebe) shadow

niti sénce dvoma not a shadow of a doubt
vlada v sénci (figurativno) shadow cabinet
on je le (še) sénca samega sebe he is a mere shadow of his former self, he is worn to a shadow, he is reduced to a skeleton (ali to a shadow)
iti v sénco to go into the shade
sedeti v sénci to sit in the shade
boji se lastne sénce he is afraid of his own shadow
dajati sénco to give (ali to afford) shade
izginiti kot sénca to vanish like a shadow
delaš mi sénco you are in my light, you are standing in my light, humoristično you'd make a better door than a window
sonce meče sénce the sun casts shadows
metati, vreči sénco na to cast a shadow on, (zasenčiti) to overshadow, to outshine
to meče sénco nanj (figurativno) this puts him in a poor light, this reflects discredit on him
slediti komu kot sénca to shadow (ali to dog) someone, to be someone's shadow, to follow someone like a shadow

sénca ombre ženski spol ; (tudi figurativno) (dreves) ombrage moški spol

v senci à l'ombre
črna, popolna senca ombre absolue
ostra senca ombre portée (sur un fond clair par un, corps bien éclairé)
senco dajati donner de l'ombre, ombrager
senco delati, metati faire de l'ombre, projeter une (ali son) ombre
koga v senco postaviti (zasenčiti) éclipser (ali effacer, supplanter) quelqu'un
on je le še senca prejšnjega človeka il n'est plus que l'ombre de lui-même
kot senca mu sledi il le suit comme son ombre, c'est son ombre
živeti v senci (figurativno) vivre dans l'ombre (ali ignoré)

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sénca sombra f (tudi fig)

v senci a la sombra
biti, ostati v senci (fig) estar, quedar oculto
senco dajati sombrear
on je le še senca tega, kar je bil es sólo una sombra de lo que fue
metati, vreči senco hacer sombra, proyectar sombra (na sobre), fig o(b)scurecer, empañar
lastne sence se bati ser desconfiado hasta de su sombra
kot senca komu slediti, iti za kom seguir a alg como la sombra al cuerpo
živeti v senci (fig) vivir ignorado

sénčen sénčnat shady; shadowy

sénčno drevo a shady tree
sénčna pot avenue, tree-lined walk, path shaded by trees
sénčna igra shadow play
sénčna stran shady (ali dark) side, (figurativno) drawback, seamy side
le ena sénčna stran je pri tem (figurativno) there's only one fly in the ointment

sénčiti (-im)

A) imperf.

1. ombrare, ombreggiare, far ombra; adombrare:
noben sum ni senčil te podobe non un solo dubbio gettava ombra sull'immagine

2. um. ombreggiare, sfumare

3. ombreggiare, dare l'ombretto agli occhi:
kozm. senčiti oči ombreggiare gli occhi, le palpebre

B) sénčiti se (-im se) imperf. refl. stare all'ombra

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

séné [sene] masculin, botanique sena, pharmacie odvajalno sredstvo
(familier, vieilli)

je vous passe la casse, passez-moi le séné narediva koncesije drug drugemu

senectus¹ 3 (senex) star, prileten, matór: aetas PL., S. FR., LUCR. visoka starost, senecto corpore S. FR., senecta membra LUCR. Od tod subst. senecta -ae, f (le pesn. in poklas.)

1. starost, visoka starost, siva starost, priletnost, ostarelost, starostna o(b)nemoglost, matórost: PL., VARR., S., CAT., TIB., PR., LUCR., IUST. idr., in senecta TER., SUET., invalidus, viris ultra sortemque senectae V., annosa senecta O., tempora maturae ... senectae O., Tibur ... sit meae sedes utinam senectae H., extrema, vergens senecta T., inopi metuens formica senectae V., mustela senecta debilis PH., senecta cervi, ulmorum, amygdalae et piri PLIN.

2. metaf.
a) o osebah α) starec: hac spirante senecta SIL. β) starka: AUG.
b) stara kačja koža, kačji lev: senectam exuere PLIN. (o)leviti se.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

senno m pamet; razum, razumnost:
il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
uomo di senno pameten, razumen mož
PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten

senó foin moški spol

kositi seno couper les foins
obračati seno retourner le(s) foin(s), faner
spravljati seno ramasser (ali rentrer) les foins, faire les foins
sušiti seno faire sécher le foin, faner, faire les foins
trositi seno étaler (ali éparpiller) le foin

señor moški spol gospod, gospodar, zapovednik, predstojnik; baron

señor de casa hišni gospodar
señor de edad starejši gospod
señor feudal fevdni gospod
señor de sí gospodar samega sebe; ki se zna obvladati
a tal señor, tal honor (ali a todo señor, todo honor) čast, komur čast (pripada)
ataviado a lo señor gosposko oblečen
su señor padre Vaš gospod oče
descansar (ali dormir) en el señor (fig) zaspati v Gospodu, umreti
echarla de gran señor (fig) prevzetovati
hacer el señor velikega gospoda igrati
V. es señor de hacer lo que le plazca Vi lahko naredite, kar hočete
le llevaron el Señor (fig) dali so mu poslednje zakramente
¡(pués) señor! no, no! neverjetno!
señores pl gospoda
¡señoras y señores! gospe in gospodje!
ninguno puede servir a dos señores nihče ne more služiti dvema gospodarjema

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

sensationnel, le [sɑ̃sasjɔnɛl] adjectif zbujajoč velik vtis, senzacionalen; nenavaden, izreden

ce film n'a rien de sensationnel ta film ni nič posebnega
nouvelle féminin sensationnelle senzacionalna novica
à l'affût du sensationnel na preži, na lovu za senzacijami