Franja

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

reticentia -ae, f (reticēre)

1. molk, molčanje: ni etiam hunc ad malam aetatem adiungas cruciatum reticentiā? Pac. ap. Non., quid taces? dic: enicas me miserum tua re[ti]centia Pl., quod vestra virtus neque oblivione eorum, qui nunc sunt, neque reticentiā posterorum sepulta esse poterit Ci., poena reticentiae Ci. kazen za (za)molčanje.

2. occ. kot ret. figura = gr. ἀποσιώπησις zamolk, premolk (= prekinitev stavka), premor, aposiopéza: Ci., Q.

rēticulum -ī, n (demin. iz rēte) mrežica

1. za ribolov: venari reticulo in medio mari Pl.

2. v kateri se kaj
a) hrani: reticulum plenum rosae Ci.
b) nosi: reticulum panis H. za kruh, s kruhom.
c) obeša: amphora ex reticulo suspensa Ulp.

3. kot del precejalnika oz. cedil(nik)a: vinum infundere reticulo aut cribro Sen. ph.

4. kot mreža za lase: Varr., Petr., Iuv., Lamp., Fest.

5. za pokrivanje oči: Plin.

6. kot lopar, reket za žoganje: reticulo pilae fundantur O.

7. mrežast prsni trak, mrežasta poprsnica: reticulus pectoralis Fenestella ap. Non.

8. kot rešetka, omrežje: Varr., reticulum aëneum Fest. žičn(at)a rešetka.

9. kot mrena: reticulum iecoris Vulg. jetrna mrena.

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

retiré, e [rətire] adjectif odmaknjen, samoten; samotarski; ne več aktiven, upokojen

quartier masculin retiré et calme odmaknjena in mirna mestna četrt
retiré du monde odmaknjen od sveta
commerçant masculin retiré ne več aktiven trgovec
depuis qu'il est retiré, il voyage beaucoup odkar je upokojen, mnogo potuje
mener une vie retirée, vivre retiré et solitaire živeti v samoti, proč od ljudi
coin masculin retiré odmaknjen kot(iček)

rétorsion [retɔrsjɔ̃] féminin pobijanje nasprotnikovih argumentov z njegovimi argumenti; juridique povračilni ukrepi (države proti državi)

mesures féminin pluriel de rétorsion povračilni ukrepi, maščevanje
élever ses tarifs douaniers par mesure de rétorsion zvišati svoje carinske tarife kot povračilen ukrep

retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

à mon retour ob moji vrnitvi
en retour de (kot povračilo, v zameno)za
par retour du courrier z obratno pošto
sans retour védno, nepovračljivo
sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
retour de jeunesse druga mladost
retour d'une lettre vrnitev pisma
retour offensif (militaire) protiofenziva
retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
retour de conscience očitki vesti
retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
donner de retour nazaj dati (denar)
être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
étre sur le retour de l'âge začeti se starati
l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
payer de retour vračati (čustvo)
payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi

retrato moški spol slika, portret; fotografija; podoba

retrato a busto doprsna slika
retrato de cuerpo entero slika v polni velikosti
retrato al óleo portret v olju
retrato de tamaño natural slika v naravni velikosti
es su vivo retrato podoben mu je kot jajce jajcu
álbum para retratos album za slike (fotografije)
sacar retratos fotografirati

rētto

A) agg.

1. raven, prav:
angolo retto mat. pravi kot
caso retto jezik imenovalik, nominativ

2. pošten, vrl, dober

3. pravilen, točen:
retta pronuncia pravilna izgovarjava

4. anat.
intestino retto danka

B) m

1. pravilno, pošteno

2. prednja stran (lista); glava (novca)

3. anat. danka; rektus (mišica)

return¹ [ritə́:n]

1. samostalnik
vrnitev, povratek; povrnitev, ponovitev (bolezni), recidiva; povračilo, plačilo; povratna pošiljka, povraten prevoz, povratna vozovnica; vrnitev ali vračanje denarja, odškodnina, nadomestilo; (uradno) sporočilo, objava vest
množina statistični podatki, izkazi, rezultati
parlament objava rezultatov volitev, parlamentarne volitve; (redko) odgovor
(često množina) dohodek, zaslužek
množina, trgovina prodaja, (denarni) promet; iztržek, izkupiček, dobiček; vrnjeno blago, uporabljena embalaža
arhitektura izbočina na pročelju, štrleč vogal, krilo hiše; (mečevanje, tenis) povratni udarec, odboj žoge
množina slab tobak za pipo

by return of post (mail) z obratno pošto
in return for kot povračilo, nadomestilo za
on my return ob moji vrnitvi
without return brezplačno, zastonj
annual return letno poročilo
delivery by return neodložljiva izročitev, predaja
early (quick) return trgovina hitra prodaja
a return ticket to London povratna vozovnica za London
income-tax return prijava dohodkov
a return of influenza medicina ponovitev gripe
many happy returns of the day (želim vam) vse najboljše za rojstni dan
official returns uradne številke, uradni statistični podatki
on sale or return trgovina v komisiji
goods on sale or return komisijsko blago
to bring (to yield) a return prinašati korist, obrestovati se, rentirati se
what did he get in return for his kindness? s čim mu je bila povrnjena njegova prijaznost?
to make good returns trgovina dobro, dobičkonosno iti v prodajo
to make no return for ne povrniti (česa), ne se izkazati hvaležnega
to owe s.o. a return biti komu dolžan povračilo
he secured his return for this constituency zagotovil si je izvolitev v tem volilnem okrožju
to take a return ticket to Leeds kupiti, vzeti povratno vozovnico za Leeds

2. pridevnik
povraten

return copies (knjigotrštvo) remitenda
return journey povratno potovanje
return match povratna tekma
return ticket povratna vozovnica

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

rêve [rɛv] masculin sen, sanje (tudi figuré); figuré slepilo; familier zelo lepa, ljubka stvar

rêves pluriel de jeunesse mladostne sanje
rêves irréalisables neuresničljive sanje
la femme de mes rêves žena mojih sanj, idealna žena
rêves fous bedaste sanje
une voiture de rêve (familier) avto, kot bi si ga želel v sanjah
c'est un rêve to so sanje, to se ne more uresničiti
disparaitre comme un rêve izginiti kot sanje, brez sledu
faire un rêve sanjati
faire des rêves agréables, de beaux rêves prijetno, lepo sanjati
faire des rêves pénibles, angoissants imeti mučne, težke sanje
caresser un rêve gojiti sanje, neuresničljivo upanje
confondre le rêve et la réalité zamenja(va)ti sanje in resničnost
voir, entendre en rêve videti, slišati v sanjah

révéler [revele] verbe transitif odkriti, razkriti; photographie razviti; religion razodeti

se révéler pokazati se, razkriti se
révéler des secrets d'Etat razkriti državne tajnosti
ce travail s'est révélé plus difficile qu'on ne pensait to delo se je pokazalo, se je izkazalo za težje, kot smo mislili
dans cette compétition, il s'est révélé comme un joueur de grande classe v tej tekmi se je izkazal kot prvorazreden igralec

re-vēlō -āre -āvī -ātum (re in vēlāre)

1. razkri(va)ti, odkri(va)ti, galiti, razgaliti (razgaljati): caput (sc. iumenti) Suet. (naspr. involvere), caput (iz spoštovanja, kot izraz spoštovanja) Arn., frontem revelant T. se dajejo ostriči, ore revelato O., faciem revelare Ambr. odgrniti (odgrinjati) lice = vzdigniti (umakniti) tančico z obraza, pectus Fl., mentita sacra O.

2. metaf. razkri(va)ti, razode(va)ti, pojasniti (pojasnjevati): Vulg., fraudes Ap., ut, si qua forte a Graecis obscure dicta sint, revelentur Cael., omnia Tert., iustitiam et salutem Domini cunctis gentibus Hier., Ulixes Eumaeo, quis sit, revelat Aus.

réven poor; indigent, destitute; (brez denarja) penniless; needy; beggarly

réven z poor in, destitute of, void of
réven belec na jugu ZDA poor white
biti réven to be poor
réven kot cerkvena miš as poor as a church mouse

réven (-vna -o)

A) adj.

1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case

2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero

3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente

4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio

5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi

revenge¹ [rivéndž] samostalnik
maščevanje; revanša; maščevalnost

in revenge of kot maščevanje za
to give s.o. his revenge dati komu priliko za revanšo
to have one's revenge revanširati se
to take revenge for s.th. of s.o. maščevati se komu za kaj
to thirst for revenge hlepeti po maščevanju

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.