zlató (-á) n
1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro
2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti
3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro
4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla
5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
Zadetki iskanja
- zlésti
zlesti iz česa sortir (en rampant) de quelque chose, se glisser hors de quelque chose
zlesti v kaj entrer dans quelque chose, se glisser dans quelque chose
zlesti na kaj monter sur quelque chose, escalader
zlesti skozi kaj ramper à travers quelque chose, traverser quelque chose (en rampant)
zlesti na kup se ratatiner, tomber en ruine, se délabrer, s'affaisser - zlò (zlà) n
1. male:
delati, hoteti zlo fare, volere il male
sejati zlo seminare, diffondere il male
ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male
2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
družbena zla le malattie della società
zlo korupcije il bubbone della corruzione
izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
iti po zlu andare a male, fallire
biti nujno zlo essere un male inevitabile - zlôba (-e) f cattiveria, malignità, malvagità:
kaj komu prizadejati iz zlobe far male a qcn. per pura cattiveria - zlódej devil; pogovorno deuce, dickens; the evil one; Satan; the Prince of Darkness; biblija the wicked one; fiend, arch-fiend, the Adversary
kaj zlodeja je to? what the deuce (ali the dickens) is that? - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - zlódejev (-a -o) adj.
1. evf. (hudičev) del diavolo; diabolico
2. del diavolo; maledetto:
kaj bereš te zlodejeve knjige cosa leggi questi libri del diavolo
3. pren. dritto
4. pejor. (zloben) malvagio, cattivo
5. pren. grave, difficile:
biti v zlodejevem položaju trovarsi nei guai, in una situazione difficile - zlómek (vrag) devil, pogovorno deuce, dickens
zlomka! dash it!, what the dickens!
kaj zlómek pa je to? what the deuce (ali the dickens) is that?
kaj zlómek si šel tja? what the dickens did you go there for? - zméniti se (dogovoriti se)
zméniti se o to agree upon
zméniti se (paziti na) za kaj to heed something, to take heed of something, to pay (ali to give) heed to something, to care about something
ne se zméniti se za kaj to pay no heed to something
ne zmenim se za to I don't care about that
malo se zméniti se za kaj to make little of something
ni se zmenil za naše svarilo he ignored our warning
še zmenil se ni zanjo he wouldn't even give her a second thought - zméniti se
zmeniti se (dogovoriti se) za kaj convenir a/c; concertar a/c; (določiti) fijar a/c
zmeniti se za sestanek darse cita con alg
zmeniti se s kom apalabrarse con alg
ne zmeniti se za koga, za kaj no hacer caso de alg, de a/c, aparentar no ver (ozir. no oír) a alg, a/c - zmetati (zméčem) metati werfen (skozi kaj durchwerfen, nazaj zurückwerfen, dol hinunterwerfen, gor hinaufwerfen)
zmetati na kup, skupaj zusammenwerfen, figurativno zusammenhauen, zusammenschustern
zmetati vase hrano: reinhauen - zmetáti jeter (de)
zmetati na tla jeter par teffe
zmetati komu kaj v obraz jeter quelque chose à la face de quelqu'un
zmetan (pohištvo) de bric et de broc
zmetana družba société ženski spol bigarrée (ali hétéroclite) - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - zmísliti (-im)
A) perf. star. (pomisliti, spomniti se) pensare; ricordarsi:
na otroke bi moral zmisliti dovrebbe pensare ai figli
B) zmísliti se (-im se) perf. refl. (spomniti se, domisliti se) ricordare, ricordarsi; pensare:
skušal si je zmisliti, kaj mu je naročila cercava di ricordare cosa gli aveva commissionato
zmislil se je, da bi se vrnil domov pensò di tornare a casa - zmuzn|iti se (-em se) (smukniti) schlüpfen, južnonemško: schliefen (skozi kaj durchschlüpfen, nazaj zurückschlüpfen, noter hereinschlüpfen, hineinschlüpfen, ven hinausschlüpfen); lovstvo v brlog: schliefen
- značílen characteristic (za of); distinctive (of)
biti značílen za to be typical of; to characterize (za kaj something)
značílna poteza characteristic (ali typical, significant) feature - znánje savoir moški spol , connaissance ženski spol ; (poznanstvo) connaissance ženski spol , relation ženski spol
brez mojega znanja à mon insu
znanje jezikov onnaissance des langues
obsežnega znanja qui posséde de vastes (ali grandes) connaissances (en), qui a des connaissances étendues (en), instruit, savant, familiarno calé
tehnično (temeljito) znanje connaissances techniques (solides)
ljubezensko znanje liaison ženski spol (amoureuse), familiarno amourette ženski spol
dati komu kaj na znanje porter quelque chose à la connaissance de quelqu'un, informer quelqu'un de quelque chose, mettre quelqu'un au courant de quelque chose
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose - znánje conocimiento(s) m (pl) ; instrucción f ; saber m ; erudición f ; (poznanstvo) relación f
znanje jezikov conocimientos lingüísticos, conocimiento m de idiomas (extranjeros)
strokovno znanje conocimientos especiales (ali técnicos) (de una materia)
obsežnega znanja muy instruido; sabio, docto, erudito
splošno znanje conocimientos generales
temeljito znanje sólidos conocimientos
na znanje para información, a título informativo
brez mojega znanja sin conocimiento mío, sin saberlo yo
dati komu kaj na znanje dar conocimiento de a/c a alg, poner a/c en conocimiento de alg; enterar (ali informar) a alg de a/c; poner a alg al corriente de a/c; hacer saber (ali uradno: notificar) a alg a/c
vzeti na znanje tomar (buena) nota (kaj de a/c)
znanje je moč saber es poder - znáti to know
znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what - znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere