Franja

ἐπεισόδιον, τό (ἐπ-είσοδος) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἐπωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος), nav. pl. gornji del pleč, rame.

Ἑρμοτύβιες, οἱ del egiptovske vojne kaste.

ἐσχατιά, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

Εὐρυ-σθεύς, έως, ὁ, ep. ῆος kralj v Mikenah, ki je naložil Herakleju znanih 12 del.

Εὐρώπη, ἡ 1. Feniksova ali Agenorjeva hči, ki jo je Zevs odvedel na Kreto. 2. del sveta. – adi. Εὐρωπήιος 3 ion.

ἐφ-ίστημι, ion. ἐπ-ίστημι [gl. ἵστημι; tr. fut. ἐπιστήσω, aor. ἐπέστησα, pass. ἐπεστάθην; med. ἐπεστησάμην, intr. ἐφίσταμαι, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἐπέστην, pf. ἐφέστηκα, 3. pl. ἐφεστᾶσι, ep. inf. ἐφεστάμεν(αι), pt. ἐφεσταότες, plpf. ἐφεστήκειν, 3. pl. ἐφέστᾰσαν; ion. pf. ἐπέστηκα, pt. ἐπεστεῶτες] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) τινά τινι, ἐπί τινι; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; κύκλῳ τὸ σῆμα ἱππέας postavljam okrog groba konjenike; c) α.) urejam, prirejam ἀγῶνα, τινί komu na čast; β.) ustavim, udržim στράτευμα; tudi abs. ἐπιστήσας(sc. ἵππον) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj τινί, ἐπί τινι; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem πύλαι ἐφειστήκεσαν; τὸ ἐπιστάμενον τοῦ γάλακτος kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven koga, pristopim h komu, bližam se komu τινί, ἐπί, παρά τινι, ἐπί τι, ἔς τι; o času: nastopim τὸ ἔαρ, ὁ καιρὸς ἐφέστηκε čas je blizu NT; pf. stojim zraven οἱ λέβητες ἐπεστεῶτες; c) zadenem koga, iznenadim, prigodim se, πρίν μοι τύχη τοιάδ' ἐπέστη predno me je taka usoda zadela, ὡς ἂν μεταβολαὶ ἐφιστῶνται kakor se pač človeško življenje izpreminja; ὄλεθρός τινι poguba doleti NT, ἡ ἡμέρα αἰφνίδιος ἐπί τινα dan pride komu iznenada NT; d) stopim nasproti (sovražno), nastopim proti komu, vzdignem se nad koga, napadem koga τινί, ἐπί τινος, ἐπὶ τῇ πόλει pomaknem se (pridem) pred mesto; tlačim, stiskam μόχθοι ἐφεστῶτές τινι; βάσιν τινά zastopim komu pot. 2. pren. a) stojim na strani, pomagam komu τινί; b) stojim na čelu, načelujem, postavljen sem črez kaj, nadzorujem kaj τινί, ἐπί τινι, ἐπί τινος; ὁ ἐφεστηκώς, ἐφεστώς, ion. ἐπεστεώς, pl. ἐπεστεῶτες: predstojnik, vodnik, načelnik, nadzornik; c) lotim se česa, bavim se s čim, grem nad kaj τινί, ἐπί τι; d) sem blizu, čakam koga, prežim na koga κῆρες θανάτοιο, οἷοι νῷν ἐφεστᾶσιν σκοποί; e) ustavim se, postojim, ἐπιστὰς περιέμεινα ustavil sem se in sem počakal; τοῦ πλοῦ preneham.

ζεύγλη, ἡ (ζεύγνυμι) ep. jarem (zlasti oni del jarma, ki obdaja vrat); jarmovka.

ζώνη, ἡ (ζώννυμι) 1. pas, opasilo, prepas, denarni pas NT, ζώνην λύομαι odpašem se, počivam na potu, λαμβάνω τῆς ζώνης primem za pas (v znak smrtne obsodbe); εἰς ζώνην δίδωμι dajem za nakit (o perz. pokrajinah, katerih dohodki so se porabljali za kraljičin nakit), παρθενίην ζώνην λύω odvežem pas (o ženinu pri poroki), sklenem zakon; sploh: zakon, ženitev. 2. (del života, kjer se nosi pas), kolk, život, pas.

θεσμο-θέτης, ου, ὁ (θεσμός, τίθημι) zakonodajalec; οἱ θεσμοθέται v Atenah šest arhontov, ki so imeli del pravosodja.

Θεσσαλία, ἡ, ion. -ίη, at. Θετταλία dežela v severni Greciji; preb. ὁ Θεσσαλός in Θετταλός, fem. Θεσσαλίς, ίδος; adi. Θεσσαλός (fem. Θεσσαλίς), Θεσσαλικός 3 in Θετταλικός 3; zapadni del na Pindu se je imenoval ion. Θεσσαλιῆτις in Θεσσαλιῶτις γῆ.

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

θεωρίς, ίδος, ἡ (sc. ναῦς) sveta ladja, ki je vozila vsako leto slavnostno poslanstvo na Del.

(ἴος), ἴα, (ἴον) ep. [gen. ἰῆς, dat. ἰῷ, ἰῇ] eden, isti, taisti, τὴν ἴαν (sc. μοῖραν) en del.

ἰσομοιρέω (ἰσό-μοιρος) imam enak del ali enako pravico s kom v čem τινὸς πρός τινα.

ἰσομοιρία, ἡ, ion. -ίη enak del, ravnopravnost, vkupnost.