Franja

ploy [plɔ́i]

1. samostalnik
ekspedicija, podvig, početje

2. neprehodni glagol
vojska skrajšati fronto, prevrstiti se v kolono

plug¹ [plʌg] samostalnik
čep, zatik, klin, moznik, zamašek; (zobna) plomba
elektrika vtikalo, vtikač; avtomobilska svečka (tudi spark plug)
gasilni hidrant; zaklepni vijak, pipnik, ključ pri pipi, ključ pri ventilu; žveček tobaka
ameriško, sleng kljuse
ameriško, sleng popularizacija, reklama
ameriško, ekonomija, sleng blago, ki ne gre v prodajo
ameriško, sleng udarec s pestjo

plunge² [plʌndž]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti spustiti, vreči, pahniti (in, into v)
zariti (bodalo)
figurativno pahniti (koga v dolgove itd.), nagnati (državo v vojno); zakopati cvetlični lonček do roba v zemljo

2. neprehodni glagol
potopiti se, pogrezniti se (into)
planiti (v sobo), skočiti (v vodo); pogrezniti se v dolgove; planiti naprej (konj)
navtika gugati se (ladja); strmo padati (skala)
ekonomija hitro pasti (cene)
sleng lahkomiselno špekulirati ali staviti, hazardirati

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

pluralize [plúərəlaiz]

1. prehodni glagol
postaviti v množino

2. neprehodni glagol
imeti več nadarbin, položajev

pluralizzare v. tr. (pres. pluralizzo) jezik dati v množino

plūri-fāriam, adv. (plūs; prim. bifāriam)

1. na več mestih, na več krajih, v mnogih krajih, mnogokje, mnogokod, marsikje, marsikod, na mnogih mestih, na mnogo mestih: vectigalibus publicis plurifariam instruxit Suet., vehementi strigilis usu plurifariam concretis Suet., cubicula plurifariam disposita tabellis ac sigillis lascivissimarum picturarum et figurarum adornavit Suet., extructo plurifariam circo Suet., gladiatoria munera plurifariam ac multiplicia exhibuit Suet., aurigavit quoque plurifariam Suet., statuae equestres, cum plurifariam ei ponerentur, fractis repente cruribus pariter corruerunt Suet., sunt alii plurifariam venti commenticii et suae quisque regionis indigenae Gell., has tris ulciscendi rationes et philosophi alii plurifariam et noster Taurus in primo commentariorum Gell., in epistulis plurifariam significatione ista dierum non aliter usus est Gell., est plurifariam videre atque animadvertere in veteribus scriptis pleraque vocabula Gell., in poematis quoque et in epistulis veterum scriptum est plurifariam Gell.

2. metaf. mnogotero, raznotero, marsikak(šn)o: Ulp. (Dig.), ceterum ipsius vocis hominis exercendi ca[s]us labor supervacaneo studio plurifariam superatur Ap.

Pluspunkt, der, točka v dobro; figurativ prednost

pneumoencēfalo m med. zrak v lobanji

po- predpona v samostalniških, pridevniških, prislovnih in glagolskih zloženkah: pomajka, pokćerka; pogust, povelik; podosta, poistiha; poleteti, poletjeti, poležati, porazići se

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

poajgíriti se poàjgīrīm se podivjati v pohoti: poajgirio se momak te nikoga ne sluša, gl. tudi ajgir

pòbabiti se -īm se
1. roditi, leči v porodno posteljo: moja se domaćica pred mjesec dana pobabila
2. pobabiti se, postati baba: pij, more, šta si se pobabio!

pobìjāč -áča m v zemljo zabit kol, drog

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

pocher [pɔše] verbe transitif potopiti v vročo tekočino; narisati z nekaj potezami

pocher un œil à quelqu'un udariti koga močnó po očesu
pocher des œufs (s)kuhati zakrknjena jajca

pocket² [pɔ́kit] prehodni glagol
vtakniti v žep
figurativno prisvojiti si
figurativno pogoltniti (žaljivko), potlačiti (ponos)
vojska obkoliti; spraviti biljardno kroglo v luknjo
ameriško, politika uporabiti veto

to pocket an insult pogoltniti žaljivko
to pocket one's pride ponižati se, potlačiti ponos

pocketable [pɔ́kitəbl] pridevnik
ki se lahko spravi v žep

počétkom prisl. v začetku: početkom smo se dobro razumijevali

počétkom predl. z rod. v začetku: početkom zime, prošlog stoljeća