Franja

Zadetki iskanja

  • Gomorr(h)a -ae, f: PRUD., VULG., ali Gomorr(h)um -ī, n: TERT. Gomóra, palestinsko mesto. Od tod adj. Gomorr(h)aeus 3 gomorski: PRUD.; subst. Gomorr(h)aeī -ōrum, m Gomorci: VULG.
  • gonílen pridevnik moteur, propulseur, de propulsion, de commande, d'entraînement

    gonilno kolo roue ženski spol motrice
    gonilna moč force ženski spol motrice (ali de propulsion)
  • goníti pousser, chasser ; (čredo) conduire, mener ; (divjačino) rabattre, traquer ; (tehnika) entraîner, actionner, faire mouvoir, faire tourner

    goniti svojo s'obstiner à, s'entêter à (ali dans), familiarno ne pas démordre de
    goniti se (zoologija) être en chaleur (ali en rut)
  • Gonnī -ōrum, m (gr. Γόννοι) ali Gonnus -ī, f Góni, Gón, mesto v Tesaliji: L.
  • good1 [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
    dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

    all in good time vse o pravem času
    as good as skoraj, tako rekoč
    pogovorno good and popolnoma
    to be as good as one's word biti mož beseda
    good at, a good hand at spreten, mojster v čem
    good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
    a good deal precej
    in good earnest čisto resno
    be good enough to... bodi tako dober in...
    so far so good doslej je še vse v redu
    to feel good biti dobre volje
    good for veljaven za
    good for nothing zanič, neraben
    good for you odlično
    good form lepo vedenje
    Good Friday veliki petek
    from (ali on) good authority iz dobrega vira
    with a good grace z dobro voljo
    good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
    to hold good dobro se obnesti, obveljati
    good humour dobra volja
    his good lady njegova žena
    good looks lepa zunanjost
    to make good uspešno izvršiti
    the good man of the house hišni gospodar
    to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
    good people škrati
    as good as a play zabaven (prizor)
    trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
    good speed! mnogo sreče!
    that's a good'un! ta je dobra!
    to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
    to do a good turn izkazati ljubeznivost
    good night! lahko noč!
    good Lord! zaboga!
    good for you! prav imaš
    a good turn usluga
    pogovorno good and ready popolnoma pripravljen
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gôra mountain; (pred lastnim imenom) Mount

    gôra Everest Mount Everest
    gôra Sinaj Mount Sinai
    visok kot gôra as high as mountains, mountainous, colossal
    ledena gôra iceberg
    gôra papirja, trupel a mountain of paper, of corpses
    pridiga na gôri biblija the Sermon on the Mount
    napraviti turo v gôre to take a trip to the mountains
    prebiti počitnice v gôrah to spend one's holidays in the mountains (ali in a mountain region)
    iz krtine gôro narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
    če ne pride gôra k Mohamedu, mora Mohamed h gôri if the mountain won't come to Mahomet, Mahomet must go to the mountain
    tresla se (je) gôra, rodila se (je) miška (figurativno) the mountain has brought forth a mouse
  • gôra montagne ženski spol , mont moški spol

    Bela gora Mont-Blanc
    iti, hoditi v gore aller à la (ali en) montagne
    gore aktov des montagnes de dossiers
    če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori puisque la montagne ne vient pas à nous, allons à la montagne
  • gorčíčen de moutarde

    gorčični obkladek sinapisme moški spol
    gorčično zrno grain moški spol de moutarde (ali de sénevé)
  • górdijski gordien

    presekati gordijski vozel couper (ali trancher) le nœud gordien
  • goréč burning; afire; figurativno (ljubezen) ardent, fervent; fervid; (želja) eager

    goréč za zealous for
    goréč govornik enthusiastic (ali passionate) spokesman
    goréča molítev religija a fervent prayer
    goréč privrženec ardent (ali enthusiastic) supporter
  • gorèč ardiente (tudi fig) ; en llamas ; fig ferviente; celoso

    goreča cigareta cigarillo m encendido
    goreča sveča vela f encendida
    goreča želja deseo m ardiente (ali ferviente)
  • górek caliente

    gorka jed comida f ardiente
    gorkó mi je tengo calor
    biti komu gorek guardar rencor a alg, fam tener tirria (ali hincha) a alg
    gorko se obleči abrigarse; ponerse ropas de abrigo
  • goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

    gorí! fire!
    kje gorí? where is the fire?
    to ne gorí that does not burn
    vžigalica ne gorí the match does not strike
    goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
    goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
    hiša gorí the house is on fire
    v mestu gorí there is a fire in town
    začeti goréti to catch fire
    tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
    gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off
  • goréti arder; estar en llamas

    gori! ¡(al) fuego!
    gorí hay un incendio
    luč gori la luz está encendida
    goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
    goreti za šah rabiar por el ajadrez
  • gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

    gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
    j'ai mal à la gorge grlo me boli
    avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
    j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
    j'ai la gorge sèche imam suho grlo
    avoir la gorge prise biti hripav
    s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
    arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
    couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
    s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
    crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
    faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
    mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
    prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
    la fumée me prend à la gorge dim me duši
    rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
    faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
    cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
    sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
    serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
    tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora
  • Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
    a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
    b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

    1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

    2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.
  • góri arriba; en la parte superior ; (v višini) en lo alto

    tu (tam) gori ahí (allí) arriba
    gori omenjeni arriba mencionado (ali citado ali indicado), susodicho, antes citado
  • gorívo combustible(s) moški spol, (množina) , (v motorjih) carburant moški spol

    (fizika) atomsko ali nuklearno gorivo combustible nucléaire
    oskrba z gorivom approvisionnement moški spol en combustibles
  • gorjé pena f ; aflicción f ; desgracia f

    gorje! ¡ay!
    gorje meni (tebi, njemu)! ¡ay de mí (de ti, de él)!; ¡pobre (ali desgraciado) de mí (de ti, de él)!
    gorje premaganim! ¡ay de los vencidos!