Franja

operable [ɔpərəbl] pridevnik
izvedljiv
medicina ki se da operirati
tehnično ki obratuje, ki je za obratovanje

opera cloak [ɔ́pərəklouk] samostalnik
večerno ogrinjalo za gledališče

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.

operational [ɔpəréišənəl] pridevnik
vojska operativen, pripravljen za akcijo (letalo, ladja)
tehnično pogonski, obraten

Opferbüchse, die, nabiralnik za darove

Opferfürsorge, die, skrb za žrtve nacističnega režima

Opfermut, der, pripravljenost/volja za žrtev/žrtve; samopožrtvovalnost

Opferrente, die, pokojnina za žrtve nacizma

Opfersinn, der, smisel žrtve; čut za žrtev

Opferstock, der, nabiralnik za darove

Opferwille, der, volja za žrtvovanje

Opferwilligkeit, die, volja žrtvovati se/za žrtvovanje

ophthalmologist [ɔfɵælmɔ́lədžist] samostalnik
oftalmolog, zdravnik za očesne bolezni

ópičnjak m
1. kavez za majmune
2. majmun mužjak

opīnātor -oris, m (opīnārī)

1. kdor domneva (sklepa), komur se dozdeva: Ci.

2. za časa cesarjev zbiralec (izterjevalec) žita v provincah za potrebe vojske: Cod. Iust., Cod. Th.

opinionaire [əpínjənɛə] samostalnik
ameriško anketa za raziskavo javnega mnenja

opiomanie [-ni] féminin strast za kajenje opija

opisometer [ɔpisɔ́mitə] samostalnik
priprava za merjenje krivulj na zemljevidu

opisthotonos -ī, m (gr. ὀπισϑότονος)

1. bolezen, pri kateri se zaradi mišičnega krča glava nagne nazaj in je ni mogoče več upogniti naprej, nekak zatilni krč: Plin. — Od tod adj. opisthotonicus 3 (gr. ὀπισϑοτονικός) zatilnemu krču podvržen, bolehajoč za zatilnim krčem: Plin. — Soobl. opisthotonia -ae, f zatilni krč (čisto lat. supinus raptus, naspr. emprosthotonia, čisto lat. pronus raptus): Cael.

2. bolezen, pri kateri človek pada vznak: Hier.

òplakati òplačēm
1. objokovati koga, žalovati za kom: da me oplaču nevjeste moje
2. s solzami oprati: da oplačeš ludost svoju