Franja

ulovíti (-ím) perf. ➞ loviti

1. catturare; rib. prendere, pescare:
uloviti tigra catturare una tigre
uloviti ubežnika catturare il fuggitivo
uloviti na trnek prendere all'amo

2. ekst. acchiappare, prendere; pescare; captare:
komaj uloviti vlak acchiappare il treno
učitelj je ulovil učenca pri prepisovanju il maestro pescò lo scolaro mentre copiava
uloviti klic na pomoč captare un SOS

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.

Umbauarbeiten, pl, bei den Umbauarbeiten pri adaptaciji/rekonstrukciji

umbilīcus -ī, m (iz *ombelī ali *umbilus = gr. ὀμφαλός; prim. umbō)

1. popek: Auct. b. Afr., Cels., Plin., Isid. idr., umbilico tenus aqua erat L.; meton. popkovina, popkovnica, starejše popkova žila: Cels., Amm.

2. metaf.
a) popek = središče, sredina, sreda, center: Graeciae L., Italiae Plin., qui locus, quod in mediā est insulā situs, umbilicus Siciliae nominatur Ci., dies ad umbilicum est mortuus Pl.
b) glavìč, betiček, bunkica, kroglica, kroglasta izboklinica knjižnega zvitka. Desni rob papirovih zvitkov so Rimljani prilepili na paličico in nanjo navijali zvitek. Konca te paličice, ki sta gledala iz zvitka, sta bila okrašena z glavičema in sta se — kot središče zvitka — imenovala umbilici: Cat., picti umbilici Mart., librum usque ad umbilicum revolvere Sen. rh. razviti do glaviča (= do konca) = do konca prebrati, dobrati; pren.: inceptos iambos ad umbilicum adducere H. dokončati, dovršiti, pervenimus iam usque ad umbilicos Mart. že smo pri koncu.
c) kazalec na sončni uri: Plin. (6, 212).
d) šestilce, majhno šestilo: Plin. (18, 327).
e) umbilík = pópek, vrsta morskih polžev: Ci., Val. Max., Aur.
f) bot. štrlina, izboklina pri rastlinah: lupini Plin.
g) bot. čebulica: Plin.
h) bot. umbilicus Veneris vodni popnjak (starejše popkovnik, Ladin pas): Ap. h.

umik¹ moški spol (-a …)

1. vojska der Rückzug; (odhod) der Abzug (enot Truppenabzug)
obojestranski umik enot die Truppenentflechtung
boj pri umiku das Rückzugsgefecht

2. der Rückzug, od akcije, dogovora: der Rückzieher; (izogibanje) das Ausweichen, die Ausweichbewegung
možnost za umik die Ausweichmöglichkeit

3. s kakega področja: die Räumung (eines Gebietes, Bereiches)

4.
ob katastrofah: pot umika der Fluchtweg
smer umika die Fluchtrichtung

5. rudarstvo der Rückbau

umrl|i moški spol (-ega …) der Verstorbene
maša za umrle/umrlega die Totenmesse
spomin na umrle das Totengedenken
izplačilo svojcu umrlega pravo die Hinterbliebenenleistung
svojec umrlega der / die Hinterbliebene
bedenje pri umrlem die Totenwache
daritev umrlemu/umrlim das Totenopfer
pogostitev v čast umrlemu das Totenmahl
pravo pred zapustnikom umrli dedič der Vorverstorbene
umrli v prometni nezgodi der / die Verkehrstote
matična knjiga umrlih das Sterbebuch
nedelja spomina umrlih der Totensonntag
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

Ungunst, die, nenaklonjenost; neugodnost; zu Ungunsten v breme, v škodo (koga, česa); sich jemandes Ungunst zuziehen pasti v nemilost pri

ūnicus 3 (ūnus)

1. edin(i): Pl., Ter., Acc. fr., Cat., Lucr., Sen. tr., Plin., Ap., Cels., Iust. idr., filius, filia Ci., consul Ci., L., spes L., anser, orbis O., avis, volucris O. ki ji ni enake; z gen.: unice rerum fessarum Sil. ti edini rešitelj pred bridkostmi; komp. opisan z magis: mi etiam unico magis unicus est Pl.

2. metaf.
a) ki (čemur) ni enakega, izreden, izvrsten, odličen, enkraten, eden (in edin), nenavaden: Afr. fr., Pr., Q., Lucan., Suet., Fest. idr., dux, fides L., liberalitas Ci., unicum antiquitatis specimen T., malitia atque nequitia Corn., scelus Vell., tu poëta es prorsus ad eam rem unicus Pl. edini sposoben.
b) edini (edino) ljubljen: puer unice O., unico gaudens mulier (sc. Livia) marito (sc. Augusto) H. — Adv. ūnicē

1. (pri glag.) edino(le), izredno, izjemno, izrecno, le, zgolj, samo, izključno: Gell. idr., unice amare, diligere Ci., unice probare Plin. iun.

2. (pri adj.) docela, dočista, povsem, popolnoma, scela, sceloma: unice securus H.; pogosto v zvezi z unus: Pl.; pred superl.: Aristotelis unice studiosissimus Gell.

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

unlucky [ʌnlʌ́ki] pridevnik
ki nima sreče, nesrečen; neuspešen; ki prinaša nesrečo, zlosluten, ki sluti ali napoveduje nesrečo; slabo izbran; nepriličen, neugoden, neprijeten

unlucky fellow nesrečnik
to be always unlucky at cards imeti vedno smolo pri kartanju

unselbständig, unselbstständig nesamostojen; unselbständige Arbeit : delo pri delodajalcu

unwritten [ʌnrítn] pridevnik
nepisan, nenapisan; usten

unwritten agreements ustni sporazumi
the unwritten law nepisan zakon (zlasti pri častnih zadevah)

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

upor² moški spol (-a …)

1. fizika, tehnika der Widerstand (drsni Gleitwiderstand, pri kotaljenju Rollwiderstand, plastični Verformungswiderstand, trenjski Reibungswiderstand, vozni Fahrwiderstand)
zračni upor Luftwiderstand
ohmski upor elektrika [Ohmscher] ohmscher Widerstand
navidezni upor elektrika (impedanca) Scheinwiderstand
koeficient upora der Widerstandskoeffizient

2. elektrika element: der Widerstand (foto Photowiederstand, merilni [Meßwiderstand] Messwiderstand, nastavljivi Regelwiderstand, nespremenljivi Festwiderstand)

3.
upor vetra der Winddruck, die Windlast

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

uporabljen (-a, -o) verwendet; angewandt, angelegt
nenamensko uporabljen zweckentfremdet
pri dejanju uporabljeno orožje pravo die Tatwaffe