Franja

nèdorásel mineur, adolescent ; figurativno incapable

biti nedorasel položaju ne pas être à la hauteur de la situation

need¹ [ni:d] samostalnik
potreba, sila nuja (of, for po)
pomanjkanje (of, for česa)

to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
to be in need biti v stiski
if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
to do one's needs opraviti potrebo
I had need remember moral bi si zapomniti
to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
there is no need for you to come ni ti treba priti
a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

nèedín désuni, en désaccord

biti needin s kom glede česa être en désaccord avec quelqu'un sur quelque chose, ne pas s'accorder, ne pas être d'accord, différer d'opinion

nefāstus 3 (nefās) „od pontifikov v koledarju zaznamovan s pristavkom nefas“, od tod

1. nedovoljen, prepovedan, zlasti kot relig.-politični t. t. dies nefasti (naspr. dies fasti) „tihi“ „nesodni(jski)“, „prepovedani dnevi“, ob katerih iz verskih razlogov niso bile dovoljene ne sodne razprave ne razprave na narodnih zborovanjih: Varr., Fest., fastis diebus iura fari licebat, nefastis quaedam non licebat fari P. F., nefasti dies notantur N littera, quod iis nefas est praetori, apud quem lege agitur, fari tria verba: do, dico, addico P. F., idem (sc. Numa) nefastos dies fastosque fecit, quia aliquando nihil cum populo agi utile futurum erat L., ille (sc. lucifer = dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agi O. Ker so bili ti dnevi pod versko prepovedjo, so veljali za nesrečne: dies natalis Agrippinae inter nefastos esset T., cum (sc. Tiberius) diem quoque natalem eius (sc. Agrippinae) inter nefastos referendum suasisset Suet. da naj se postavi v koledarju med nesrečne. Od tod je dobil adj. nefastus tudi v drugih zvezah

2. metaf. pomen
a) nesreč(onos)en, pogub(onos)en, zloben, usoden: ille et nefasto te posuit die … et sacrilega manu produxit, arbos H., ne qua terra sit nefasta victoriae suae L., n. loca Stat.
b) (o dejanjih) prepovedan, (pre)grešen, nesvet, prekletstva vreden: quae augur iniusta, nefasta … defixerit Ci., quid intactum nefasti liquimus? H., nihil ulli nefastum in Bessum videbatur Cu., prolibare diis nefastum habetur vina Plin., crimen n. Plin.

nèfle [nɛfl] féminin nešplja (sad)

des nèfles! nikakor ne! kaj še!

negare

A) v. tr. (pres. nego)

1. zanikati, zanikovati:
non lo nego ne zanikam, priznam

2. absol. tajiti

3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
negare fede a qcn. komu ne verjeti
negare la grazia odreči milost komu

B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

2. hliniti odsotnost:
negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma

negative² [négətiv] samostalnik
nikalnica; zanikanje, negacija; negativen odgovor; pravica veta
figurativno negativna lastnost
jezikoslovje nikalnica, nikalni stavek
elektrika negativni pol
matematika znak minus, negativno število
fotografija negativ

in the negative nikalno, ne

negitō -āre -āvī (frequ. in intens. glag. negāre) (večkrat) tajiti, zatajevati, utajevati, vztrajno (trdovratno) zanikati, zanikovati: vix negito Pl., rex primo negitare S., renuit negitatque Sabellus H.; z ACI: negitare adeo me natum suum Pl., quis [quam] enim iste dies inluxerit quaero, qui illi ostenderit eam quam [quam] multos annos esse negitavisset veri et falsi notam Ci., ne fieri negites quae dicam posse Lucr.

neglēctus² -ūs, m (neglegere), redka beseda = neglectiō zanemarjanje, puščanje vnemar, preziranje: quapropter haec res ne utiquam neglectust (= neglectui est) mihi Ter. te reči nikakor ne zanemarjam, a somno moventium n. Plin. iz spanja zbujajočih (stresajočih).

negledé ne gledé

negledé, ne gledé na irrespective of, apart from, without regard to, regardless of; notwithstanding, in spite of
negledé, ne gledé na spol irrespective of sex
negledé, ne gledé na posledice without regard to (ali regardless of) the consequences

neglegentia (ne negligentia) -ae, f (neglegere)

1. nemarnost, nemarščina, puščanje vnemar, vnemarnost, nepazljivost, nepaznost, neprizadevnost, neskrbnost, nebrižnost, brezbrižnost (naspr. diligentia): in provinciis diligentia est plena simultatum, neglegentia vituperationum Ci., adhibenda est munditia, quae fugiat agrestem neglegentiam Ci., quaedam etiam neglegentia est diligens Q., neglegentiam eius in accusando considerare Ci., n. epistularum ali samo neglegentia (sc. epistularum) Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, opulentia neglegentiam tolerabat S., quam neglegentiam Polyxenidam in classe sua habiturum Pausistratus audivit, eam ipse extemplo habuit L.

2. zanemarjanje, vnemarnost, puščanje vnemar, malomarnost, ravnodušnost, brezbrižnost, prezir(anje), nespoštovanje, brezobzirnost (do koga, do česa): cognatorum Ter., deorum, caerimoniarum auspiciorumque L., litterarum Ci. ep., epistularum Pompei duarum quas ad me misit neglegentiam meamque in rescribendo diligentiam volui tibi notam esse Ci. ep. (Ad Atticum 8, 11, 6) vnemarnost, hladnost v pismih, sui n. T. zapustitev, zanemarjanje.

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

negotóvost uncertainty; doubt; suspense; insecurity; doubtfulness, dubiousness

v negotóvosti in suspense
biti v negotóvosti (ne se moči odločiti) to be in suspense
mučna negotóvost agony of suspense
vse je boljše kot negotóvost! anything is better than suspense!
držati koga v negotóvosti to keep someone in suspense
napraviti skok v negotóvost to take a leap in the dark
muči ga negotóvost he is on tenterhooks, the suspense is killing him

négrillon, ne [-grijɔ̃, ɔn] masculin, féminin zamorček, -ica, črnski otrok

negro črn, črno rjav; moten, mračen

la suerte negra, la negra zla usoda
estar negro, verse negro ne si vedeti pomoči (svéta)
verlo todo negro biti črnogledec
se vió negro para librarse de sus uñas toliko, da je še ušel nevarnosti
está negro de(l) sol ogorel je od sonca

negro moški spol črnec, zamorec; tiskarsko črnilo

negro de Alemania črnilo za bakrotisk
negro animal živalsko oglje
negro de imprenta tiskarsko črnilo
negro de la uña črno za nohtom; ščepec
como el negro del sermón ne da bi bil kaj razumel
ponerse negro počrneti
trabajar como un negro delati kot črna živina
boda de negros hrupno veseljačenje
tráfico (trata) de negros trgovina s sužnji
¡no somos negros! ne pustimo, da se tako ravna z nami!

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

neither³ [náiðə, ní:ðə] prislov

neither ... nor niti ... niti
neither here nor there nepomemben
there is neither rhyme nor reason nima ne repa ne glave