Franja

rēsīna -ae, f (tuj. ῥητίνη) smola: Vitr., Col., Mart., T., Plin., Veg. idr., resina ex melle Ca., resinam indere Ca., ipse de tempore cenare resinam et nardum identidem sibi infundit Auct. b. Hisp., impositā resinā et abductā Cels., terebinthina, pinea, colophoniaca Cels., arida, liquida Cels., resinam imponere Cels., vinum resinā conditum Plin., Cels.; v pl.: pices resinaeque Plin.; kot mazilo: Vulg.

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

resort¹ [rizɔ́:t] samostalnik
(splošno) obiskovan kraj; zatočišče, pribežališče, zavetje; zatekanje (k); sredstvo v sili, poslednje sredstvo; možnost; zbiranje (ljudi); sestajanje

in the last resort kot zadnje sredstvo, ko ni nič drugega uspelo, ko je vse odpovedalo
resort clothing obleka za letovanje
a resort of thieves gnezdo, brlog tatov
health resort (klimatsko) zdravilišče, okrevališče
seaside resort morsko zdravilišče, kopališče
summer resort letovišče
winter resort zimsko športno središče
without resort to force brez uporabe sile; brez zatekanja k sili
to have resort to force zateči se k sili, uporabiti silo
to make resort to s.o. obrniti se na koga
this was my last resort to je bilo, kar mi je še edino ostalo napraviti

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

respiratoren pridevnik
(o dihalih) ▸ légúti, légzőszervi, respiratorikusKot so sporočili iz bolnišnice, je v porastu število respiratornih okužb ter gripi podobnih obolenj. ▸ A kórház jelentése szerint növekszik a légúti fertőzések és az influenzaszerű megbetegedések száma.

respiratorni sincicijski virus stalna zveza
medicina (povzročitelj bolezni) ▸ légúti óriássejtes vírus, légúti szinciciális vírus
Respiratorni sincicijski virus (RSV) pa se širi tako z neposrednim stikom kot kapljično. ▸ A légúti óriássejtes vírus (RSV) egyaránt terjed közvetlen érintkezéssel és cseppfertőzéssel .
Sopomenke: RSV

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

respōnsiō -ōnis f (respondēre)

1. odgovarjanje, odgovor, odvrnitev, odziv(anje) (naspr. interrogatio): Pl., Gell., accusatoris interpretatio indigna responsione Ci.

2. kot ret. figura = gr. ἀπόκρισις sibi ipsi responsio odgovor samemu sebi na kako vprašanje, pobijanje, ovrženje, ovržba samega sebe: Ci., Q.

respuesta ženski spol odgovor; figurativno odmev

respuesta evasiva izmikajoč se odgovor
en respuesta kot odgovor, v odgovor
dar una respuesta negativa odklonilno odgovoriti

ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

se ressembler biti si podoben, sličiti si
cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
(familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
cela ressemble à tout to ni nič posebnega
cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rest³ [rest] samostalnik
ostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England)
trgovina zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek
tenis niz (dolga zaporednost) žog

among the rest med ostalim
and all the rest of it in vse ostalo (drugo)
and the rest of it in (ostalo) podobno
for the rest v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicer
the rest of us ostali od nas
net rest neto prebitek
all the rest are going vsi drugi (ostali) gredo (hočejo iti)
he was drunk like the rest bil je pijan kot vsi ostali (drugi)

restare v. intr. (pres. rēsto)

1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare

4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...

5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej

reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

au reste razen tega, vrhu tega
du reste v ostalem, sicer
de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
ainsi du reste, et le reste in tako naprej
le reste des hommes, du monde ostali, drugi
les restes (mortels) smrtni ostanki
le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
paix à ses restes! naj v miru počiva!
avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
jouir de son reste zadnje dni uživati

restiō -ōnis, m (restis)

1. (kot poklic) vrvar: M. Antonius libertinum ei proavum exprobrat, restionem e pago Thurino, avum argentarium Suet.; šaljivo o človeku, ki ga bičajo z vrvmi: illi erunt bucaedae multo potius quam ego sim restio Pl.; naslov nekega Laberijevega mima: Laberius poeta in mimo, quem scripsit Restionem Gell., item in Restione talabarriunculos dicit, quos vulgus „talabarriones“ Gell.

2. (kot rodovno ime) Vrvar: Val. Max., Macr.

re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

I.

1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

2. metaf.
a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem). —

II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.

restrictiō -ōnis, f (restringere)

1. utesnitev, utesnjevanje, omejitev, omejevanje, restríkcija = bornost, pičlost, skopost, škrtljavost: epularum Aug.

2. kot medic. t.t. telesna zapora, zapeka, zaprtje: legumen, quod restrictionem facit Plin. Val.

resulta ženski spol izid, rezultat, uspeh

de resultas, por resultas (de) kot posledica; zaradi

rešêto (redko) crible moški spol , (gosto) tamis moški spol , sas moški spol (à petits trous) ; (za moko) blutoir moški spol

dejati na rešeto (figurativno) discuter, débattre quelque chose, critiquer, faire une critique de
imeti spomin kot rešeto perdre la mémoire en courant, avoir une mémoire de lièvre

rešêto (za pesek) criba f

biti preluknjan kot rešeto estar hecho una criba
moj spomin je kot rešeto tengo una memoria de gallo, estoy una regadera