Franja

ritto

A) agg. pokončen, raven:
aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
ritto come un fuso pren. raven kot sveča
stare ritto stati pokonci

B)

1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

3. lice, prava stran, prednja stran:
il ritto della stoffa lice tkanine
situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija

rival² [ráivl] prehodni glagol
tekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enak

he was rival(l)ed by nobody nihče mu ni bil kos, mu ni bil enak
water rivals steam as a source of energy voda konkurira pari kot vir energije
neprehodni glagol
(redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati (with z)

river [rive] verbe transitif zakovati; figuré zvariti, povezati

river un clou zakovati žebelj
river son clou à quelqu'un (familier) dati komu primeren odgovor, utišati, »zabiti« koga
être rivé à son travail biti priklenjen na svoje delo
rester rivé sur place obstati na mestu, kot ukopan

rivet [rívit]

1. samostalnik
tehnično zakovica, zakovnik
množina, sleng denar

rivet gun tehnično pnevmatično kladivce (za zakovanje)

2. prehodni glagol
zakovati, pritrditi z zakovicami; pričvrstiti (to na, za)
utrditi, zapečatiti (prijateljstvo); zasaditi (in v)
upreti oči v, zagledati se v; pritegniti pozornost, prikovati (pogled) (on na, v)
držati v napeti pozornosti

to rivet eyes, to rivet one's gaze on zapičiti pogled v
to rivet on to the ground (koga) v zemljo pribiti (ukopati), ne mu dati, da se premakne
to stand riveted to the spot stati kot ukopan

rjav (-a, -o) braun (čokoladno schokoladenbraun, kakaobraun, kostanjevo kastanienbraun, lešnikovo [haselnußbraun] haselnussbraun, močno tiefbraun, okrasto ockerbraun, rdečkasto [rötlichbraun] rötlich braun, rjasto rostbraun, kot kava kaffeebraun, kot srna rehbraun, tobačno tabakbraun, svetlo hellbraun, temno dunkelbraun)

rjuh|a ženski spol (-e …) das [Bettuch] Betttuch, das Bettlaken; (jogi Spannlaken, [Spannbettuch] Spannbetttuch, lanena [Leinenbettuch] Leinenbetttuch)
figurativno bel kot rjuha käsebleich

rjúha sheet

bel kot rjúha as white as a sheet

roach² [róuč] samostalnik
črnooka (riba), vrsta krapa

sound as a roach zdrav kot riba (kot dren), odličnega zdravja
roach-bellied debelušen

rób² (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

čisto na róbu on the verge of
na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
do róba poln brimful
čez rób poln full to the brim, brimful
napisan na róbu (obroben) marginal
kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
napolniti do róba to fill to the brim
napraviti rób (zarobiti) to hem
privesti na rób to lead to the brink (of)
postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs

roble moški spol hrast; hrastovina

fuerte como un roble čvrst ko kamen, trd kot železo

robot [ó] moški spol (-a …) der Roboter
podoben robotu/kot pri robotu roboterhaft

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

roc [rɔk] masculin skala, skalovje

roc dur, ferme, insensible comme un roc trd, trden, brezčuten kot kamen
bâtir sur le roc (z)graditi na skali, figuré napraviti nekaj solidnega, trajnega

roca ženski spol skala, pečina; skalnata (gorska) stena; čer; kamenina

roca arenisca peščenec, peščenjak
cristal de roca kamena strela
de roca kamenit, kot kamen trd
firme como una roca trden kot skala
rocas erráticas eratične skale, samotnjaki

rock¹ [rɔk]

1. samostalnik
skala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina
množina, kolektivno prepad, strma pečina, stena
figurativno čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon
množina sadni bonboni
ameriško, pogovorno kamen
ameriško, sleng kovanec

the Rock Gibraltar
rock bottom absolutno najnižji
Rock English gibraltarsko angleško narečje
Rock of Ages figurativno, religija Kristus
on the rocks nasedel, figurativno, sleng v denarni stiski
as firm as a rock trden kot skala
built on a rock zgrajen na skali, figurativno osnovan na trdni podlagi, trden, siguren
bed-rock, living rock živa skala
there are rocks ahead figurativno nevarnost je pred nami, nevarnost grozi
to be on the rocks nasesti na čer, figurativno biti v denarnih težavah
to be wrecked on the rocks razbiti se na čereh
that's the rock you'll split on figurativno to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobe
to run against a rock figurativno drveti v nevarnost
to run upon a rock nasesti, zadeti na čer, figurativno razbiti se
to see rocks ahead figurativno morati računati s težavami
to throw rocks at s.o. ameriško obmetavati koga s kamenjem

2. pridevnik
skalnat

rock-bottom [rɔ́kbɔ́tɔm] pridevnik
najnižji

rock-bottom prices trgovina najnižje cene
to get down to rock-bottom iti na dno (neki stvari)
my supplies touched rock-bottom moje zaloge so bile toliko kot izčrpane

rodado naplavljen (kamenje)

eso me viene rodado to pride kot poklicano

rodar [-ue-] kotaliti (se), (pre)valiti (se), vrteti se; drdrati na kolesih; močno teči (solze); poteči, miniti; zgoditi se; kolebati, bloditi

rodar por alg. vse za koga napraviti
rodar por la cabeza po glavi iti
rodar por el mundo prepotovati svet
echarlo todo a rodar vse k vragu poslati
rodar por tierra na tla pasti
bajar rodando skotaliti se nizdol
rodar en torno de vrteti se okrog
hacer rodar v tek spraviti, zagnati, sprožiti
la empresa fué a rodar podjetje je propadlo
echar a rodar la vergüenza izgubiti vsak sram
¡ruede la bola! naj gre, kot hoče!

róden (-dna -o) adj.

1. (domač, rojsten) natale, nativo:
rodni kraj villaggio nativo
rodna gruda paese natio, patria

2. vero:
skrbeti za koga kot rodni oče aver cura di qcn. come un vero padre
spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala si è fatto irriconoscibile

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa