Franja

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἀνδρᾰ́-ποδον, τό (ἀνήρ, πούς t. j. del plena, ki hodi po človeških nogah) ep. [dat. pl. ἀνδραπόδεσσι] 1. suženj, rob, hlapec. 2. malopridnež, podlež.

δαίδαλον, τό [Et. kor. del, dēl, obsekati, obdelati; lat. dolāre, obdelati; slov. dolja] ep. umetno delo, umotvor, okras(ek), umetna vezenina.

δεκάτη, ἡ deseti del, desetina.

Δέλτα, τό indecl. 1. četrta črka grškega alfabeta. 2. spodnji del Egipta ob izlivu Nila.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

διμοιρία, ἡ (δί-μοιρος) dvojni del, dvojni delež, dvojna plača.

εἰκοστός 3, ep. ἐεικοστός 3 dvajseti; subst. ἡ εἰκοστή dvajsetinka, dvajseti del, τῶν γιγνομένων zemeljskih pridelkov.

ἔμβλημα, ατος, τό (ἐμ-βάλλω) del kopjišča (ki je bil zasajen v železno ost sulice).

ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.

ἐπεισόδιον, τό (ἐπ-είσοδος) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

ἐπωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος), nav. pl. gornji del pleč, rame.

Ἑρμοτύβιες, οἱ del egiptovske vojne kaste.

ἐσχατιά, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

Εὐρυ-σθεύς, έως, ὁ, ep. ῆος kralj v Mikenah, ki je naložil Herakleju znanih 12 del.