Franja

žrêlo (-a) n

1. anat. faringe:
vnetje žrela faringite
zool. fauci:
levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo

2. (usta) bocca:
nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati

3. pren. apertura, sbocco, fauci:
žrelo dimnika l'apertura del camino
žrelo brezna l'apertura della voragine

4. voragine (del vulcano)

5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia

6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
astr. lunino žrelo cratere lunare
peklensko žrelo l'inferno
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
žrelo oceana profondità, abisso oceanico

žŕtev (-tve) f

1. rel. vittima, vittima sacrificale; sacrificio:
sežgati, zaklati žrtev bruciare, immolare la vittima
spravna žrtev sacrificio espiatorio

2. pren. (boleča odpoved) sacrificio; (kdor se odpove čemu) vittima:
biti pripravljen na žrtve accettare sacrifici
gmotne žrtve sacrifici materiali
imeti se za žrtev atteggiarsi a vittima, fare il vittimista

3. (kdor je poškodovan, umre zaradi napada nasilja; zaradi nepričakovanega pojava) vittima:
vojne žrtve vittime della guerra
človeške žrtve vittime umane
žrtev lakote vittima della fame, della carestia
žrtev poplave vittima dell'alluvione, alluvionato
žrtev potresa vittima del terremoto, terremotato
žrtev prometne nesreče vittima della strada
žrtev mamil vittima della droga
žrtve režima le vittime del regime

4. pren. zimbello, vittima, oggetto di derisione:
biti žrtev dovtipov, posmeha essere lo zimbello di barzellette, oggetto di scherno
žrtev laži, spletk vittima di menzogne, di intrighi

žŕtven

žrtveni oltar altar m del sacrificio
žrtveni dar ofrenda f
žrtveno jagnje cordero m (ofrecido en holocausto); fig víctima f inocente (ali propiciatoria)

žrtvováti (-újem)

A) imperf., perf.

1. rel. sacrificare, fare sacrifici:
žrtvovati Junoni fare un sacrificio in onore di Giunone

2. pren. sacrificare:
žrtvovati interese višjim ciljem sacrificare gli interessi a finalità superiori
žrtvovati komu pol ure sacrificare, concedere a qcn. mezz'ora del proprio tempo
pren. žrtvovati življenje domovini sacrificare la propria vita per la patria

B) žrtvováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sacrificarsi:
žrtvovati se za otroke sacrificarsi per i figli

žvížg (-a) m fischio, fischiata; sibilo:
žvižgi občinstva i fischi del pubblico
žvižg granate il sibilo della granata

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀκρωτήριον, τό (ἄκρος) skrajni del, ὄρεος vrh gore, sleme, νεώς ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἀνδρᾰ́-ποδον, τό (ἀνήρ, πούς t. j. del plena, ki hodi po človeških nogah) ep. [dat. pl. ἀνδραπόδεσσι] 1. suženj, rob, hlapec. 2. malopridnež, podlež.

δαίδαλον, τό [Et. kor. del, dēl, obsekati, obdelati; lat. dolāre, obdelati; slov. dolja] ep. umetno delo, umotvor, okras(ek), umetna vezenina.

δεκάτη, ἡ deseti del, desetina.

Δέλτα, τό indecl. 1. četrta črka grškega alfabeta. 2. spodnji del Egipta ob izlivu Nila.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

διμοιρία, ἡ (δί-μοιρος) dvojni del, dvojni delež, dvojna plača.

εἰκοστός 3, ep. ἐεικοστός 3 dvajseti; subst. ἡ εἰκοστή dvajsetinka, dvajseti del, τῶν γιγνομένων zemeljskih pridelkov.

ἔμβλημα, ατος, τό (ἐμ-βάλλω) del kopjišča (ki je bil zasajen v železno ost sulice).

ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.