Franja

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan

largus 3 (etim. nedognana beseda)

1. darežljiv, radodaren, rad(e volje) (kaj storiti), voljan za kaj (naspr. avarus, malignus); abs.: qui, si largissimus esse vellet, cumulatiore mensā uteretur Ci.; subst.: omnino duo sunt genera largorum (radodarnežev), quorum alteri sunt prodigi, alteri liberales Ci.; z abl. instrumenti: audin hunc operā ut largus est nocturnā? Pl., l. habenā Sil., largus promissis T. radodaren z obljubami, poln obetov; z abl. loci: largus animo T. mož radodarnega značaja; z gen.: largus habenae … eques Sil., mercandi Sil. mnogo darujoč, l. animae Stat. rad življenje darujoč, voljno tvegajoč življenje; z inf.: spes donare novas largus H.

2. obilen, mnog: cum (sc. sol) terras largā luce compleverit Ci., l. imber V., O., largi imbres Lucr., l. sermo Lucr., largi copia lactis V., l. fetus, fletus, sanguis V., l. odores O., l. sudor, l. tabum, venenum Sil.; v komp.: die festo largiore vino uti L., largior ignis H., largior cibus Petr.; v superl.: copiam quam largissimam facere Ci., largissima praeda C., munus adidit apparatissimum largissimumque Suet.; z gen. (po skladu adj. dives) obilujoč s čim, bogat s čim: largus opum V., fons aquae largus Lucan. vodnat, l. comae Sil.; tudi z abl.: folia larga suco Plin. sočno, homo largior linguā Pl. blebetav. — Od tod adv.
a) largē α) radodarno, darežljivo: qui large blandust dives pauperi Pl., pastum animantibus large et copiose comparat (sc. natura) Ci., factoque large … senatus consulto T. sklep z velikimi privolitvami. β) obilno, v obilni meri, izdatno, mnogo, (za)dosti, dovolj: „murtatum“ dictum est a murtā, quod eā large fartum Ci., mittit homini munera satis large ad usum domesticum Ci., quod dandum est amicitiae, large dabitur a me Ci., l. praebere Auct. b. Alx., ligna super foco l. reponens H., l. partiendo praedam L., l. dividere Ph., l. aquae manant Cu., l. bibere Col., l. adorare deos Plin. z obilo kadila, l. frequentare locum Plin. v velikem številu, številno, l. convivari Suet., facultates l. supersunt Plin. iun., l. procedere Aur. daleč, dat nemo largius Ter., Attius hoc largius a prisca consuetudine movere coepit Varr., largius pronuntiare Gell. krepkeje, ostreje, ex hac decuria vestra, cuius mihi copiam quam largissime factam oportebat Ci., quibus largissime contigit hoc munus naturae Plin.
b) largiter obilno, v obilni meri, mnogo, izdatno, (za)dosti, dovolj: largiter habere, peccare Plin., apud finitimas civitates largiter posse (sc. Dumnorigem) C. da veliko premore, de iudicio l. (sc. esse remissum) Ci., l. distare Lucr., fortassis et istinc largiter abstulerit longa aetas H., l. consequi Auct. b. Afr., l. epulari, praestare Suet., avariter ille, nos largiter Cl.; z gen.: credo illinc inesse auri et argenti largiter Pl., l. aquae Ap.

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

las, se [lɑ, lɑs] adjectif utrujen, truden, izčrpan; naveličan, sit (de quelque chose česa)

j'en suis las sit sem tega
las de la vie, de vivre naveličan življenja
de guerre lasse na koncu svojih moči, po dolgem upiranju, naveličan boja, prepiranja

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

lasanum -ī, n (gr. λάσανον) posteljna (nočna) posoda, „straniščna školjka“, po drugih pa (pri H.) kuhinjska posoda: pueri, lasanum portantes oenophorumque H., ab hoc ferculo Trimalchio ad lasanum surrexit Petr., omnia foras parata sunt: aqua, lasani (nam. lasana) et cetera minutalia Petr.

lāscīvia -ae, f (lascīvus)

1. (v blažjem pomenu) igra, šala, razposajena (prešerna, objestna) veselost, objestnost, (ne)porednost, nagajivost: ut „profectione laeti piscium lasciviam intuerentur“ Pac. ap. Ci. živahno gibanje, hilaritas et lascivia, lusus atque lascivia, nec lasciviā nec risu Ci., laeta l. Lucr., ut nudi iuvenes … Pana venerantes per lusum atque lasciviam currerent L., quem non in iocos vocabit lascivia Sen. ph., ferunt Vettium Valentem lasciviā in praealtam arborem conisum, interrogantibus … respondisse … T., audacis lasciviae pretium est voluptas spectantium T. drzne igre (o plesu med meči), priorem lasciviam repetere Plin. iun. (o delfinih); metaf. o neosebnih subj.: naturae l. Plin.; šalj.: o virgarum lascivia Pl. o ti, na čigar hrbtu pogosto objestno plešejo šibe = ki jih pogosto dobiš s šibami po hrbtu.

2. (v slabem pomenu)
a) objestnost, prešernost, prevzetnost, prevzetíja, napihovanje, arogantnost, nadutost, ošabnost, samovšečnost, samopašnost, neugnanost, razbrzdanost, razuzdanost, razposajenost, nezmernost, razpuščenost: (naspr. continentia, modestia): lasciviam a vobis prohibetote L. ne bodite prevzetni, maledicendi l. Q., quas (sc. faces) in vacuas domos et inania templa per lasciviam iaculabantur T. iz objestnosti, Claudius … theatralem populi lasciviam severis edictis increpuit T., Plinio in poëmatis lasciviam, in moribus constitisse censuram Aus.; v pl.: temulentiae lasciviae Val. Max., Messalina paribus lasciviis ad cupidinem et fastidia T. enako muhasta (hudomušna); occ. evfem. nasladnost, razkošje, sla, pohotnost, poltenost, čutnost: quos soluto imperio licentia atque lascivia corruperat S., modestiam praeferre (javno (na zunaj) kazati) et lasciviā uti T. (o ženskah), oculorum lasciviā omnes feminas anteire Iust. v pohotnih pogledih, lascivias exercere cum filia Arn. svoji pohotnosti (svojemu pohotnemu poželenju) streči.
b) (o slogu) nališpanost, nakičenost, prisiljenost, neobrzdanost: lascivia deliciaeque Q., recentis huius lasciviae flosculis capti Q.

Lāserpīciārius 3 (lāserpīcium) Laserpícijev = delo nekega Laserpicija, po drugih = jelenovčev, laserpícijski: taeterrima voce de Laserpiciario mimo canticum extorsit Petr. napev iz spevoigre „Ožnik“ (?).

lash¹ [læš] samostalnik
jermen, priplet, pokec; udarec z bičem (at po)
šibanje, bičanje (tudi figurativno)
figurativno kar razburka (množico); trepalnica

to be under s.o.'s lash biti pod oblastjo koga
the lash bičanje (kazen); figurativno ostra kritika, posmeh
the lash of the rain šibanje dežja

lasišče samostalnik
1. (del glave) ▸ fejbőrGlavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.

2. (lasje) ▸ hajzat, hajZa mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.

lassen (ließ, gelassen)

1. pustiti; schlafen lassen pustiti spati; warten lassen pustiti čakati; kochen lassen pustiti vreti; laufen lassen pustiti teči; seinen eigenen Weg gehen lassen pustiti, naj gre svojo pot; weit hinter sich lassen pustiti daleč za seboj; liegen lassen etwas pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; ausströmen lassen izpuščati; verdampfen lassen uparjati; Flüssigkeiten: fließen lassen točiti, izpuščati

2. (machen lassen) dati (si), schneiden lassen dati ostriči, porezati; nähen lassen dati sešiti, šivati

3. (bestellen, anordnen) kommen lassen jemanden poklicati, etwas naročiti; bringen lassen naročiti, pustiti si prinesti

4. (auslassen, irgendwohin lassen) spustiti; hinein, hinaus, hinauf usw.: spustiti (noter, ven, gor itd.); fallen lassen spustiti na tla; aus den Händen: spustiti iz rok

5. dati/pustiti: [laß] lass mich dein Freund sein daj, da bova prijatelja, [laß] lass mich das machen daj, da jaz naredim, pusti meni; [laß] lass mich lesen daj, da jaz preberem; als Bitte: Lassen Sie mich erklären Naj vam razložim; als Aufforderung: [laß] lass uns gehen pojdimo/pojdiva, [laß] lass uns singen zapojmo itd.

6. es [läßt] lässt sich... (finden, sagen, erklären) mogoče je (najti, reči, razložiti), da se (najti, reči, razložiti); es [läßt] lässt sich vermuten da se sklepati, nach X: po Xu je mogoče domnevati

7. (aufhören) pustiti/nehati: [laß] lass das pusti to/nehaj s tem; das Trinken lassen opustiti pitje, pustiti pijačo; von etwas lassen opustiti kaj geschehen lassen dopustiti; sich anmerken lassen pokazati; von sich hören lassen javiti se; sich sehen lassen pokazati se; sich hören lassen biti prijeten za uho; sich trinken lassen biti piten; sich etwas merken lassen pokazati

lassō -āre -āvī -ātum (lassus)

1. utruditi (utrujati), upehati, (o)slabiti, izčrpa(va)ti: aliquem Cels., Tib., Sen. ph., quid numina lassas? Lucan. glušiš (s prošnjami), lassavit in undis Amphitryoniaden serpens Sil., l. aliquem dilatione Sen. ph., aliquem libellis Mart., l. corpus, artūs, brachia O., laevam Cu., alae lassatae O., lassor in harena O. peham se, trudim se, supervacuo labore lassari Sen. ph., nec (sc. ventus) lassatur Lucan., longo se gurgite lassare Lucan., lassare vitia Sen. ph. strastem vzeti moč, strasti oslabiti, tam cito lassatae preces tuae sunt? Sen. ph., lassata montium iuga Plin.; o neosebnem subj.: insolitum (sc. cubile) lassat Cels.

2. metaf.
a) stanovitno prenesti (prenašati): sidus Hyperborei solitus lassare Bootae Mart.
b) vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), posesti (posedati) se: alterius fundamenta lassarunt Sen. ph. (po drugih: alterum fundamenta laxabunt).

lassulus 3 (demin. lassus) nekoliko (po drugih: zelo ali na smrt) utrujen: Gallae Cat.

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

lastna krivda ženski spol eigene Schuld, pravo eigenes Verschulden, das Selbstverschulden
po lastni krivdi durch eigene Schuld, durch eigenes Verschulden, selbstverschuldet
ne po lastni krivdi unverschuldet, unverschuldeterweise, unverschuldetermaßen

lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. — Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

latex -icis, m (sor. z gr. λάταξ, gen. λάταγος kaplja, pocedek (ostanek) vina, λατάγη met ostanka vina in hrup, ki mu sledi, λαταγεῖν ploskaje zagnati ostanek vina; pesn. in poklas., večinoma v pl. rabljena beseda) vsaka tekočina, mokrina: o vodi (zlasti skritih podzemeljskih rek) cupido laticum frugumque Lucr. žeja in lakota, l. calidus V., securi latices V., Lethaei fluminis latices, latices fontis Averni V., montes ingentis altitudinis spem faciebant, eo magis quia nullos apertos emergerent rivos, occultos continere latices L., in latices (po drugih: in laticem) mutor O., latices sacri (= Hipokrenina voda) O., desilit in latices et … in liquidis aquis translucet O., copia laticum O. rek, nec tibi sunt fontes, nisi laticis paene marini O., latex fontis lactens Ap. čista voda; o vinu: liquoris vitigeni latex Lucr., latex meri O. vinska tekočina = vino = pressi latices O. = latices deorum O., latex Lyaeus ali Lenaeus V., tudi samo latex: in mensam laticum libavit honorem V.; o olju: Palladii latices O.; o drugih tekočinah: absinthi latex Lucr. pelinkovec (žganje) ali pelinovec (vino), latices nivei Prud. mleko.

Opomba: latex f.: Acc. ap. Prisc.

Latīnitās -ātis, f (Latīnus)

1. = ius Latii latinsko pravo, ki so ga Rimljani po razpustitvi latinske zveze (po končani latinski vojni l. 338) podelili tistim latinskim mestom, katerim niso priznali latinskega državljanstva (civitas). V tem politično-pravnem razmerju so Latinci sicer imeli z rim. državljani „commercium“, tako da so si smeli pravnoveljavno pridobivati lastnino in tudi dedovati, ni pa jim bil dovoljen „conubium“; bili so torej kot socii nekako sredi med rim. državljani (cives) in tujci (peregrīni). Njihova mesta so imela samoupravo in bila oproščena carine, za kar so plačevala le neznatne dajatve, njihovi oblastniki pa so bili eo ipso rimski državljani. Šele l. 90 je zakon lex Iulia vsem latinskim mestom podelil popolno državljanstvo. Odtlej je Latinitas prešla tudi na pravna razmerja zunaj Italije: Ci. ep., Suet.

2. čista, dobra latinščina, čisto latinsko izražanje: Caelius malus auctor Latinitatis Ci. ep., Latinitas est, quae sermonem purum conservat, ab omni vitio remotum Corn.