Franja

napóta impediment; obstacle

to mi je v napóto that gets in my way
glej, da jim ne boš delal napóte see you don't get in their way

napovédati to foretell; to announce; to predict; to forecast; to declare

napovédati vojno to declare war (on)
napovédati vreme to forecast the weather
to ne napoveduje nič dobrega this bodes no good

naprej¹

1. (na sprednjo stran) nach vorn(e), vorwärts, šport vorlings
z glavo naprej mit dem Kopf voran
pasti naprej nach vorn sinken, vornüberfallen
prekucniti se naprej vornüberkippen

2. pred drugimi: voraus, voran, vor- (hiteti vorauseilen, hoditi vorangehen, vorausgehen, teči vorauslaufen, moliti vorbeten, peljati vorausfahren, pomakniti vorziehen, poriniti vorschieben, poslati vorschicken, vorausschicken, pustiti vorlassen, vorgehen lassen)
|
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr wissen, was links und was rechts ist, mit seiner Weisheit am Ende sein

napréj (smer) forward, onward, on, ahead; in advance

od sedaj napréj henceforth, in future
v napréj, za napréj in advance, beforehand
od 1800 napréj from 1800 onwards
napréj! (vstopite!) come in!
napréj! forward!, go on!
napréj, marš! forward march!
z vso hitrostjo napréj pomorstvo full steam ahead
iti napréj to go on, (napredovati) to advance; (iti spredaj) to precede, to go before, to go ahead, to take the lead
moja ura gre napréj my watch is fast
napréj! (ne stojte na mestu!) move on, move on there!, keep moving!
šel je napréj he's gone ahead
napréj plačati to pay in odvance
planiti napréj to rush forward
napréj povedati to announce, to foretell
ne pridem napréj s to stvarjo I'm not making much headway with this (matter)
v napréj se vam zahvaljujemo (zaključna formula uradnega pisma) thanking you in advance (ali in anticipation)

napréj en avant, en tête, devant

naprej! en avant!, allons!, allez!, partons!, partez!, en route!
od sedaj naprej dorénavant, à partir de ce moment, désormais
kar naprej sans arrêt, sans cesse, sans relâche, sans discontinuer, sans interruption, continuellement, perpétuellement
za naprej à l'avenir, par la suite
iti naprej marcher (ali aller) en avant; avancer, progresser
ne vedeti ne naprej ne nazaj ne plus savoir comment s'en tirer, ne plus savoir que faire, être à bout d'expédients

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

napréj adelante

naprej! ¡adelante!
od sedaj naprej desde ahora, (de hoy ali de ahora) en adelante
kar naprej incesantemente, siempre, continuamente, sin descanso, eternamente
pojdimo naprej! ¡vamos!
iti naprej marchar (ali ir) adelante
naprej se pomikati avanzar
za naprej in futuro
ne vedeti ne naprej ne nazaj no saber qué hacer, no saber qué partido tomar

naproša|ti [ó] (-m) bitten
XX naprošamo, da (ne) XX werden gebeten (nicht) zu

na prvo žogo frazem
neformalno (na hitro; narejen na hitro) ▸ első ránézésre, első nekifutásra, rögtönözve
Njegovo ime vam na prvo žogo verjetno ne pove veliko. ▸ A neve első ránézésre valószínűleg nem mond sokat.
Jaz v bistvu sploh nimam občutka, da bi bila to skladba, ki je bolj na prvo žogo. ▸ Nem igazán érzem, hogy ez egy olyan darab lenne, ami rögtönzéssel készült.

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

naravnost¹

1. (v isti smeri) in gerader Richtung, gerade, schnurgerade, geradeaus; (brez ovinkov) geradewegs, direkt, ohne Umwege, stracks, schnurstracks; hoditi, peljati: geradeaus- (vožnja die Geradeausfahrt); (ne postrani) gerade- (držati [geradehalten] gerade halten); navpično: in der [Fallinie] Falllinie

2. (neposredno) direkt, unmittelbar (od kmeta direkt von dem Bauern)

3. (brez ovinkarjenja) povedati: frei heraus, frisch von der Leber weg, rundheraus, unumwunden; ohne Umschweife; vprašati: geradeheraus
naravnost povedati etwas deutlich sagen, Fraktur reden

4. (odkrito) offen, geradeaus, geradeheraus, freimütig

5. (lahko bi rekli) direkt, geradezu, regelrecht (nesramen direkt/geradezu/regelrecht unverschämt); (brez ozirov) glatt (v obraz glatt ins Gesicht); (brez obotavljanja) schlankweg; (čisto enostavno) schlechthin

narávnost (-i) f

A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza

B) narávnost adv.

1. diritto, dritto, direttamente:
gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
iti naravnost domov andare direttamente a casa

2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo

3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

naredíti to do; (izdelati) to make, to manufacture; (izvršiti) to carry out, to perform, to execute; (dovršiti) to bring to an end, to complete

kaj naredíti? what is to be done?
ne vem kaj naredíti (figurativno) I am all at sea
kaj naj človek naredi? what is one to do?
prav vse (možno) naredíti to leave no stone unturned
nerad kaj naredíti to do something with a bad grace
površno, slabo naredíti to bungle
naredíti čemu konec to put an end to something
naredíti napako to make a mistake (ali a blunder)
naredíti komu uslugo to do someone a service (ali a favour)
naredíti komu slabo uslugo to do someone a bad turn, to do someone a disservice
rad kaj naredíti to do something willingly, to do something with a good grace
to bi se dalo naredíti that could be done
naredíti se nevednega to pretend not to know, to act as if one did not know
naredil sem se gluhega I pretended to be deaf
naredíti se bolnega to feign illness, to malinger
naredil sem (se), kot da sem jezen I pretended to be angry

naredíti faire, accomplir, exécuter , (izdelati) fabriquer, confectionner; arranger

tu se ne da nič narediti on ne peut rien y faire
kaj naj naredim? que dois-je faire?, que voulez-vous que je fasse?
narediti se bolnega faire semblant (ali feindre) d'être malade, faire le malade

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

naredíti hacer ; (izvesti) ejecutar ; (ustvariti) crear ; (izdelati) fabricar, elaborar ; (proizvesti) producir ; (povzročiti) causar, producir

narediti dolgove contraer deudas
narediti za direktorja koga hacer (ali nombrar) director a alg
narediti konec čemu poner término (ali fin) a a/c
narediti luč encender la luz
narediti posteljo hacer la cama
narediti prostor hacer sitio
tu se ne da nič narediti aquí no se puede hacer nada
narediti sprehod dar un paseo
naredil se je bolnega se hizo el enfermo
kaj ti je naredil? ¿qué te ha hecho?
kaj naj naredim? ¿qué voy a hacer?

narediti se francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Žal pa se je večina naredila francoza in se je odpeljala dalje, ne da bi pomagala. ▸ Sajnos a többség úgy tett, mintha nem vett volna észre semmit, és segítség nélkül továbbhajtott.
Sopomenke: delati se Francoza, delati se francoza

nāris -is, f (iz indoev. kor. *nas- nos(nica); prim. skr. nā́sā [nom. du.] nos, nāsikā [f. sg.] nosnica, nos, lat. nāsus = sl. nos = hr. nôs = lit. nósis = stvnem. nasa = nem. Nase, sl. nozdrv (iz indoev. *nasrā (fem. ali kolekt. obl. subst. adj. *nasro- nosen, nosu pripadajoč)) = hr. nȍzdrva = nem. Nüstern (pl.), lit. nasraĩ žrelo, usta)

1. nosníca, nozdrv; sg.: suco ab altera nare … infuso Plin.; pl.: patulis captavit naribus aures V., lucem naribus efflant equi V.

2. sinekdoha = nos; sg. (pesn.): Ap., panda loquenti naris erat O., acta retro naris medioque est fixa palato O., defluxere comae, cum quis et naris et aures O., inque cava nullus stet tibi nare pilus O., de nare loqui Pers. skozi nos govoriti, nosljati, hohnjati, pl. nos kot vohalo (poseb. če nosnici obravnavamo kot dejavni, kot npr. pri vohanju ali pri vihanju nosu): Min., spiritum naribus ducere Varr., fasciculum ad narīs admovebis? Q., reticulumque ad narīs sibi admovebat … plenum rosae Ci., nares corrugare Q. nos vihati, pomrdniti, namrdniti se, ne sordida mappa corruget narīs H. da umazana brisača ne povzroči, da gost zaviha nos = da se umazana brisača gostu ne zagnusi, omnis copia narium H. obilica vsega, kar prija nosu, obilica blagodišečih cvetlic, naribus utilis Agre O. z občutljivim nosom, ostrega voha, inflatae narium cavernae Cael. = nosnice.

3. meton. nos kot telesni ud, s katerim se izraža bistroumna sodba, porog, gnev: Lucilius … emunctae naris H. ali emunctae naris senex Ph. „useknjenega“, „čednega“, „čistega“, torej tenkega, tenkočutnega, prefinjenega nosu = dober opazovalec, bistre sodbe, zelo razsoden, natančen in bister opazovalec, bistra ali prebrisana glava, prebrisanec, naspr.: iuvenis naris obesae „debelega“, torej nič kaj tenkega nosu = brez bistroumja, prav nič bistroumen; acutae nares H. tanek nos, naribus uti H. ali nimis uncis naribus indulgere Pers. (po)rogati se (komu), naribus derisus, contemptus, fastidium significari solet Q.; nos za izražanje jeze: diram tuam animam in naribus primoribus vix pertuli edepol Afr. ap. Non., eduxi animam in primoribus naribus Luc. ap. Non. (po nekaterih izdajah in primoribus partibus naris).

4. metaf. odprtina, ustje prekopa, jarka: canalis ducatur habens nares ad locum patentem Vitr., nares fossae Vop.

narísati (-ríšem) perf.

1. disegnare; tracciare:
narisati s svinčnikom disegnare a matita
narisati črte vergare
pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto

2. star. (opisati) descrivere