Franja

secret [səkrɛ] masculin tajnost, skrivnost; skritost; skrivanje, prikrivanje; tajen, skriven prostor; tajen mehanizem; molčečnost; juridique (ječa) samica

dans le plus grand secret v največji tajnosti
en secret skrivaj, tajno, med štirimi očmi
sous le sceau du secret pod pogojem absolutne molčečnosti
dans le secret de seznanjen z, vedoč za (tajno stvar)
secret de la confession (religion) spovedna tajnost, molčečnost
secret des correspondances pisemska tajnost
secret d'Etat državna tajnost
secret professionnel, médical (poklicna) službena, zdravniška dolžnostna molčečnost
secret de Polichinelle javna tajnost
cadenas masculin à secret ključavnica s tajnim mehanizmom
conservation féminin du secret ohranitev tajnosti
je n'ai pas de secret pour vous vam ničesar ne prikrivam
confier un secret à quelqu'un zaupati komu tajnost
c'est un secret to je tajnost, tega vam ne morem povedati
faire un secret de quelque chose, de tout delati skrivnost iz česa, iz vsega
garder le secret varovati tajnost, ne izdati, ne izblekniti tajnosti
mettre dans le secret uvesti v tajnost
mettre au secret vtakniti v (ječo) samico

secrétaire [səkretɛr] masculin, féminin tajnik, -ica, sekretar, -rka; vodja zapisnika; masculin pisalna omara

secrétaire d'ambassade, de maire tajnik na (vele)poslaništvu, na županstvu (občinski)
secrétaire d'Etat zunanji minister v ZDA, v Vatikanu
secrétaire d'Etat aux Affaires Etrangères, à la Guerre tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, v vojnem ministrstvu
secrétaire qénéral (des Nations Unies) generalni tajnik (Združenih narodov)
secrétaire particulier osebni tajnik
secrétaire féminin à la réception sprejemna dama
le premier secrétaire du parti communiste prvi sekretar komunistične stranke

sécréter [sekrete] verbe transitif, physiologie izločiti, izločevati; širiti okrog sebe

le foie sécrète la bile jetra izločajo žolč
il sécrète l'ennui on širi dolgočasje okrog sebe

secta -ae, f (sequī) tisto, čemur kdo sledi, le metaf.

1. smer, pot, pravec, postopanje, ravnanje, mišljenje in zaznava(nje), način mišljenja, način ravnanja (postopanja), načela, pravila, principi: CAT., LUCR., IUV., GELL. idr., eorum sectam sequuntur multi mortales NAEV. FR., quod (sc. natura) habet quasi viam quandam et sectam, quam sequatur CI., qui hanc sectam rationemque vitae secuti sumus CI.; z inf.: haec duri immota Catonis secta fuit, servare modum finemque tenere LUCAN.

2. occ.
a) politična načela, politični principi, politična usmeritev, politična stranka: horum nos hominum sectam atque instituta persequimur CI., sunt principes consilii publici, sunt qui eorum sectam sequuntur ... optimates CI., pro Vitruvio sectamque eius secutis L. za pristaše (privržence, pripadnike) njegove stranke.
b) α) filozofska (modroslovska) šola, filozofski sistem, filozofski nauk: COL., LACT. idr., qui eorum, id est ex vetere Academia, philosophorum sectam secutus es CI., Stoica secta SEN. PH., T., Stoicorum arrogantia sectaque T., inter Stoicos et Epicuri sectam secutos pugna perpetua est. Q. β) medicinska šola: alia est Hippocratis secta, alia Asclepiadis SEN. PH. γ) juridična (juristična, pravna, pravniška, pravoznanska) šola: hi duo primum veluti diversas sectas fecerunt DIG.
c) verska ločina, sekta: COD. I., plurimae sectae et haereses LACT.
d) človeška vrsta, poklicna zvrst: pastoria FL.
e) roparska četa, razbojniška četa: ex disciplina sectae, seque ad sectae sueta conferunt AP.

sectiō -ōnis, f (secāre)

I.

1. rezanje, odrez, odrezovanje, razrez, razrezovanje, zrezavanje, sékcija: corporum VITR., corporis GELL., membrorum AUG., brassicae PLIN.

2. occ.
a) kot medic. t. t. rezanje, odrez bolnega telesnega uda, amputácija, operacija, raztelešenje, razudba: bibitur ante sectiones punctionesque, ne sentiantur PLIN.
b) skopljenje, skopitev, kastrácija: sectionem meam flagitat AP.

3. pren. kot ret. t. t. (raz)delitev govora: de sectione in infinitum Q. –

II. klas. le metaf. kot publicistični t. t.

1. pokup (nakup, nakupovanje) in razprodaja na drobno od države zaplenjenih posestev (zlasti posestev izobčencev, obsojencev in proskribirancev), državni zakladnici pripadlih dediščin in pribojevanega plena, razpredelitev, razdelitev (razdeljevanje) takih posestev po kupcu (nakupovalcu) (sector), sékcija: SUET. idr., ad illud scelus sectionis accedere CI., exercendis apud aerarium sectionibus famosus T. kot nakupovalec in razdeljevalec od države zaplenjenih posestev, sectionem facere EUTR. narediti (prirediti, organizirati) javno dražbo, sectio publicanorum IUST. oderuštvo (odiranje, oderuške obresti) državnih zakupnikov pri podrobni razprodaji vsevprek v zakup vzetih državnih posestev.

2. meton. (konkr.) skupna množina zaplenjenih posestev, dražbena (avkcijska) masa, dražbeni sklad, sklad plena, ki se na dražbi pokupi, da se potem po delih razproda, razprodajnina: VARR., SUET. idr., pro sectione debebas CI., cuius praedae sectio non venierit CI., sectionem eius oppidi universam Caesar vendidit C., reliquias Neroniarum sectionum concessit T.

secus¹, indecl. n (gl. sexus) = sexus zarod, spol; besedo uporabljajo le pesniki in zgodovinopisci: virile secus VARR. AP. GELL., virile secus numquam ullum habui PL., liberorum capitum virile secus (gr. acc.) ad decem milia capta L. svobodnjakov moškega spola, muliebre secus SUET., AUS., virile ac (et) muliebre secus SIS. AP. NON., S. FR., L., T., AMM.

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

I. adv. sēd pred soglasniki sē posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors). –

III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

2.
a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...

sedàj maintenant, à présent, actuellement, en ce moment, à l'heure qu'il est

prav (ravno) sedaj à l'instant même
že sedaj d'ores et déjà
sedaj ali nikoli maintenant ou jamais
do sedaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent, jusqu'ici
od sedaj naprej à partir de maintenant, dès maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
za sedaj pour le moment, pour l'instant
sedaj, ko maintenant que

sedánji actuel, présent, d'aujourd'hui, d'à présent, de maintenant

sedanja generacija la génération actuelle (ali présente, d'aujourd'hui)
v sedanjem času à l'heure actuelle, par le temps qui court

sédem (sêdmih) numer.

1. (v sam. in prid. rabi) sette:
sedem otrok sette figli
deček sedmih let un bambino di sette anni
Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
ura je sedem sono le sette
koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. sedem modrih i sette savi
muz. sedem ključev setticlavio
bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

sedéti être assis, se tenir assis ; (ptica) être perché (ali posé, juché) ; (valiti) couver (des œufs)

sedeti pri mizi être à table
sedeti v ječi être en prison (ali sous les verrous)
sedeti slikarju (kot model) poser pour un peintre (ali un portrait)
sedeti na trnih (figurativno) être sur des épines
sedeti na žerjavici (figurativno) être sur des charbons ardents (ali sur le gril, sur la braise)
trdno sedeti v sedlu (figurativno) être bien en selle
vedno pri knjigah sedeti pâlir (ali sécher) sur les livres
sedeti pri delu travailler à quelque chose
vedno doma sedeti ne pas bouger de chez soi, mener une vie casanière
nerad sedeti ne pas tenir (ali rester) en place, ne pas être assidu au travail

sedéti (-ím) imperf.

1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova

2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare

3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto

5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

sêdmi septième

sedmi marec le sept (7) mars
Karl VII. Charles VII (sept)
ob sedmi uri, ob sedmih à sept heures

sedmíca (nombre moški spol , chiffre moški spol ) sept moški spol

pik sedmica (karta) le sept de pique

séduire* [sedɥir] verbe transitif zapeljati (une femme žensko); figuré očarati, premamiti, fascinirati, privlačevati; podkupiti

fille féminin séduite zapeljano dekle
cette vie ne me séduit pas to življenje mi ni všeč, me ne privlači
séduire le public očarati občinstvo

segánjati (-am) | segnáti (-žénem) imperf., perf. raccogliere; spingere, cacciare (insieme):
seganjati ovce v ogrado sospingere le pecore nello stazzo

segnare

A) v. tr. (pres. segno)

1. označiti, označevati; zaznamovati:
segnare le carte da gioco označiti igralne karte
segnare i cavalli zaznamovati konje
segnare gli errori označiti napake
segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
segnare la strada trasirati cesto

2. ekst. zapisati; zabeležiti:
segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit

3. pokazati:
segnare dito s prstom kazati (na)
il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
l'orologio segna le sei na uri kaže šest

4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti

5. oprasniti, opraskati

6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)

B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan