Franja

repositōrium -iī, n (repōnere)

1. skladišče, (s)hramba, hranišče, zaloga, skedenj, gumno: Aug., Isid. (kot razlaga za apotheca), Acr. (kot razlaga za granarium).

2. namizni nastavek: Sen. ph., Plin., Petr.

3. nagrobnik, nagrobni spomenik: Iul. Val.

repraesentātiō -ōnis, f (repraesentāre) predočitev, predočanje (predočevanje)

1. upodobitev, upodabljanje, slika(nje), predstavitev, predstavljanje, ponazoritev, ponazarjanje, odslikava(nje), prikaz (prikazovanje), reprezentacija: Q., Plin.; pren.: Aemilius Paulus, nunc felicissimi, nunc miserrimi patris clarissima repraesentatio Val. Max., živ zgled, živ primer, živa slika.

2. takojšnja postavitev, takojšnja storitev, takojšnja dajatev, takojšnja predaja: personarum pozni Icti., fidei commissi Dig.; poseb. kot trgovski t.t. takojšnje plačevanje (plačilo), plačilo v gotovini, predplačilo: Ci., Icti.

re-praesentō -āre -āvī -ātum (re in praesentāre)

1. predočiti (predočati, predočevati), ponazoriti (ponazarjati), pred oči postaviti (postavljati), predstaviti (predstavljati), (po)kazati, prikazati (prikazovati), reprezentirati: Q., ipsum templum repraesentat memoriam consulatus mei Ci., speciem urbis animis repraesentare Cu., repraesentari iudicio Ap. priti na sodišče, pojaviti se na sodišču, se repraesentare Col. (po)kazati se, biti navzoč (prisoten), aliquem (absentem) sibi repraesentare Plin. iun. predstavljati si, fidem repraesentare Suet. ugotoviti (ugotavljati) resnico, Alcibidem Plin. upodobiti, volumina legentis modo Plin. ponavljati, gemma cerasum repraesentat Plin. predstavlja, virtutem moresque Catonis repraesentare H. posnemati, butyrum olei vicem repraesentat Plin. opravlja službo olja = nadomešča olje.

2. nemudoma (takoj, prècej) narediti (delati), napraviti (napravljati), storiti, uresničiti (uresničevati), izvesti (izvajati), izpolniti (izpolnjevati), ostvariti (ostvarjati), povzročiti (povzročati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati): supplicia Cu., consilium Cu. ostvariti, poenam Ph., se, quod in longiorem diem collaturus fuisset repraesentaturum C., si, quae polliceretur, repraesentaturus esset Auct. b. Alx., vulnera Suet. takoj raniti, necem Suet. takoj usmrtiti, iudicia repraesentata Q. sod, ki se sestavi (zbere) takoj, medicinam repraesentare Ci. takoj (upo)rabiti, minae iraeque caelestes repraesentatae casibus suis L. ki so se pojavile takoj; kot trgovski t.t. plačati (plačevati) takoj (nemudoma, brez odloga), plačati (plačevati) v gotovini: repraesentare summam Suet., fideicommissum repraesentare Icti., repraesentare pecuniam ab aliquo (z nakazilom komu) Ci.

re-prehendō -ēre -prehendī -prehēnsum, skrč. re-prendō -ēre -prēndī -prēnsum (re in prehendere)

1. prijeti in zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), trdno prije(ma)ti, trdno prijeti (držati), popasti (popadati), (z)grabiti: Suet. idr., reprehensi ex fugā Persae Cu., duas naves reprehensas excipiunt C., membra reprensa O., reprehendere hunc pallio Pl., quosdam consul manu reprehendit L.; prim. (pren.): revocat virtus vel potius reprehendit manu Ci.; pren.: euntes ab exitio reprehendere Lucr., cursus vestros Pr., genus pecuniae Ci., me reprehendi Ter. zadržal (vzdržal) sem se = previdno sem molčal, vitae vinculum reprehendere Lucr., elapsum semel non ipse possit Iuppiter reprehendere Ph., pernoscite, furtumne factum existimetis an locum reprehensum (potem razpravljan, pozneje obravnavan), qui praeteritus neglegentiā est Ter.

2. metaf. prijeti, zgrabiti koga = napasti (napadati), lotiti (lotevati) se koga, česa, (po)svariti, zavrniti (zavračati), (po)kazati, (po)grajati (naspr. probare, laudare): Ter., Plin., Col., Suet. idr., reprehendere aliquem in eo, quod … Ci., N., consilium C., nihil in Homero H., se ipse reprehendit N., reprehendere et accusare populi temeritatem Ci.

3. kot ret. t.t. ovreči (ometati), izpodbi(ja)ti, spodbi(ja)ti: Ci.

reprehēnsiō (reprēnsiō) -ōnis, f (reprehendere) (za)ustavljanje, zadrževanje; od tod pren.

1. (za)ustavljanje, prenehanje, zadržanje, zadržek: (o govorniku) sine reprehensione Ci. brez spotike.

2. svarjenje, svarilo, svaritev, graja(nje), karanje, opomin(janje), oštevanje, ukor, spodbijanje (izpodbijanje), ugovor, ugovarjanje, pobijanje, odvrnitev, gadba: abs.: T., Plin. idr., in illo reprehensio nulla esse potuit Ci., reprehensione dignus Q., reprehensionem non capere Q. ne moči biti grajan; s subjektnim gen.: cuius reprehensio me vehementer movet Ci., doctorum reprehensionem vereri Ci.; z objektnim gen.: reprehensio culpae, vitae Ci.; meton. hiba, napaka, pomanjkljivost: ut ipsa eius reprehensio laude aliquā non indigna sit Q.

3. kot ret. t.t. ovržba, ovrženje: Ci.

represent [reprizént] prehodni glagol
predstaviti, predstavljati, predočiti, prikazati, opisati, orisati, slikati, izraziti; utelesiti
gledališče igrati, predvajati, izvesti, da(ja)ti, uprizoriti; simbolično predstavljati, pokazati, prikazati, simbolizirati; zastopati, predstavljati, reprezentirati; pomeniti; odgovarjati, ustrezati

to represent to oneself predstavljati si
to represent a firm zastopati firmo, biti zastopnik firme
to be represented biti zastopan
I am not what you represent me to be jaz nisem tak, kakršnega me predstavljate
he is represented as being a liar prikazujejo ga kot lažnivca
he represents his constituency on zastopa svoje volilno okrožje

representar predstaviti, uprizoriti; zastopati; prikazati, predočiti; naznaniti

representar bien su papel (gled) dobro igrati svojo vlogo
representar el pueblo zastopati ljudstvo
tiene menos años de lo que representa ni toliko star, kot mu je videti
representarse predstaviti se, pokazati se; predstavljati si; dostojanstveno nastopiti
se me representa pade mi v glavo

représenter [rəprezɑ̃te] verbe transitif (zopet) predstaviti, predstavljati; zopet (po)kazati, predložiti (listine); théâtre uprizoriti, igrati; politique, juridique zastopati; predočiti, figuré opisati, slikati; verbe intransitif reprezentirati, stanu primerno (vredno) nastopiti, nekaj predstavljati

se représenter pokazati se (à, devant pred)
se faire représenter dati se zastopati
représenter l'évolution de la démographie par un graphique prikazati, predstaviti demografski razvoj z grafikonom
représenter une comédie, une tragédie uprizoriti komedijo, tragedijo
représenter la justice par une balance predstavljati pravico s tehtnico
représenter une marque de voiture biti trgovski zastopnik za neko avtomobilsko znamko
les ambassadeurs représentent leur pays auprès du chef de l'Etat poslaniki zastopajo svojo državo pri glavarju države
le ministre s'est fait représenter à la cérémonie par son chef de cabinet ministra je pri ceremoniji zastepal njegov šef kabineta
se représenter à un examen, à des élections znova nastopiti (kot kandidat) pri izpitu, na volitvah
(familier) comme il représente bien, on le met toufours en tête d'un défilé ker je reprezentativen (postaven in čeden), ga Postavijo veclno na čelo defileja
l'épargne représente une privation varčevanje je pritrgovanje

reprisal [ripráizəl] samostalnik
protimera, nasprotni ukrep, povračilo
zgodovina nasilen odvzem posesti, zaplemba, zasega; aretacija tujih državljanov za (kot) povračilo; (redko) odškodnina
arhaično (pomorski) plen

reprisals množina, pravno & politika represalije; nasprotni, povračilni ukrepi, povračilo, maščevanje
in reprisal for kot povračilo za
to make reprisal on (upon) izvajati povračilen ukrep proti
to make reprisals on (upon) izvajati represalije proti (nad)

re-prōmittō -ere -mīsī -missum (re in prōmittere)

1. obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati kaj kot nadomestilo za kaj drugega, nasproti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, dati (dajati) protiobljubo (protiobljube): Fr., Veg., Iust., M., repromittam istoc nomine solutam rem futuram Pl., qui conere noctu clanculum rus ire, dotem ne repromittas, vafer Afr. fr., in referenda autem gratia hoc vobis repromitto semperque praestabo Ci., quantum aequius et melius sit dari repromittique si peieres Ci., repromittis tu abhinc triennium Roscio Ci., non mehercule, inquit, tibi repromittere istuc quidem ausim Ci., ad hunc gustum totum librum repromitto Plin. iun., de cognomine intercessit Augustus, eo contentum repromittens, quod se defuncto suscepturus esset Suet., cum quidam privato sumptu emissuros se repromitterent Suet.

2. zopet (znova, ponovno, spet) obljubiti (obljubljati): tunc ultro inopinatus advenerat imperaturum quoque brevi repromittens Suet.

3. sploh obljubiti (obljubljati, obljubovati), obetati: Eccl.

réprouvé, e [repruve] adjectif, religion pogubljen; masculin, féminin pogubljenec, -nka, zavrženec, parija, pastorek; familier pridanič, malopridnež, obešenjak

vivre en réprouvé živeti kot zavrženec, kot parija
(religion) les élus et les réprouvés izvoljeni in pogubljeni

repulsa -ae, f (repellere)

1. zavrnitev, prezir(anje), prezrtje: ne hanc repulsam tua sentiret calamitas Ph. zavrnitev, odslovitev, in tristitiam ira repulsam revolvitur Sen. ph.; occ. kot publicistični t.t. zavrnitev, odklonitev, neizvolitev pri potegovanju za kako javno uradniško funkcijo, čast: dolor repulsae C. da ni (bil) izvoljen, aegre tulisse P. Rupilium fratris repulsam consulatūs Ci. propadlo kandidaturo za konzula (konzulat), repulsa aedilicia Ci. neuspeh pri kandidaturi (potegovanju) za edila (edilstvo, ediliteto), Appium Claudium sine repulsā factum esse consulem Ci. da ni nikoli prej pogorel pri volitvah za konzula, a populo repulsam ferre ali samo repulsam ferre ali accipere Ci., Plin. biti prezrt, propasti, doživeti neuspeh (poraz) na volitvah, virtus repulsae nescia sordidae H., repulsā notatus Val. Max.

2. odbitje, odbijanje, odklonitev, zavrnitev kake prošnje, prazna (neuspešna, neuslišana) prošnja: nullius rei a se repulsam laturum N. da mu ne odbije ničesar, posce bonis aliquid: nullam patiere repulsam O. ne boš prosil zastonj, sint tua vota licet … secura repulsae O., amor crescit dolore repulsae O., longae nulla repulsa morae Pr., indignatio repulsae Ap.

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

repute² [ripjú:t] prehodni glagol
imeti za, smatrati; ceniti

ill-reputed, well-reputed na slabem, na dobrem glasu
to be reputeed smatrati se za, uživati glas kot, biti poznan kot
he is reputed (to be, as) a good shot (a millionaire) poznan je kot dober strelec (velja za milijonarja)

requete- (predpona)

requetebién izvrsten
requetefeo grd kot smrten greh

requiem [rekɥijɛm] masculin rekviem, molitev za umrle

messe féminin de requiem maša zadušniča, črna maša; musique uglasbeni del maše zadušnice
le Requiem de Mozart Mozartov Rekviem
il a un visage, une face, un air de requiem (familier) videti je kot Krist na križu
chanter un requiem peti rekviem

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

resīgnāculum -ī, n (resīgnāre) odtis(k) pečata; pren. o človeku kot podobi Boga: resignaculum similitudinis Hier. (It. ap. Tert.).