Franja

adventus -ūs, m (advenīre)

1. prihod, pohod, obisk (naspr. abitus, decessio, discessus, profectio, reditus): necopinatus L., repens (naspr. exspectatus) Ci., dies adventus mei reditusque Ci., adv. hospitum Ci., Deiotari cum suis omnibus copiis Ci., viri H. vrnitev (domov), alienarum gentium T. priselitev, doselitev; v pl.: adventūs mei Ci., Plin. iun. Veže se na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen: consulis Romam adv. L.; s praep. in acc.: nocturnus ad urbem adv. Ci., ad Pompeium noster adv. Ci. ep., ipsorum adv. in urbem sociorum Ci. ep., Pyrrhi in Italiam adv., Laelii classisque adv. in Africam L.; met.: meus adv. appropinquabat Ci. čas mojega prihoda, adventibus (= advenientibus) se offere Ci. vreči se jim že na poti v naročje.

2. occ. prihod, primik(anje), približevanje (vojakov, sovražnikov): primo statim adventu C. takoj po prihodu, horum (militum nostrorum) adventu tanta rerum commutatio facta est, ut ... C., ubi de eius (Caesaris) adventu Helvetii certiores facti sunt C., adv. Gallicus Ci. galski naval, terra continens adventūs hostium ... ante denuntiat Ci.; met.: multitudo e muris adventum imperatoris ... prospeculabatur L. vhod.

3. pren. (o stvareh) prihod, bližanje, začetek, nastanek: pedum V. bližajoče se noge, koraki, classis adv. Oreum L., ante lucis adventum S. pred sončnim vzhodom, adv. veris H., Favoni O., mali, malorum Ci., adv. in animos et introitus imaginum Ci.

Opomba: Gen. sg. adventī: Ter.

adverar potrditi, overiti

adverb [ǽdvə:b] samostalnik
slovnica prislov, adverbij

adverb [ê] moški spol (-a …) lingv. das Adverb (kavzalni Kausaladverb, modalni Modaladverb, pronominalni Pronominaladverb, relativni Relativadverb)

àdverb m (lat. adverbum) lingv. adverb, prislov

adverb samostalnik
jezikoslovje (besedna vrsta) ▸ adverbium, határozószó

Adverb, das, (-s, -ien) adverb, prislov

advérb gramatika adverb

adverbiálen adverbial

advérb -e n prislov, adverb

advêrb adverbe moški spol

krajevni adverb adverbe de lieu

advêrb (-a) m lingv. (prislov) avverbio:
adverb časa, kraja, načina, vzroka avverbio di tempo, di luogo, di modo, di causa

advêrb m (lat. adverbium) adverb, prilog

advêrb adverbio m

advêrb -a m adverb

adverbe [advɛrb] masculin prislov

adverbe de lieu, de temps krajevni, časovni prislov

adverberō -āre udariti (udarjati) na (ob, v) kaj: unguibus armos Stat.

adverbial [ədvə́:biəl] pridevnik (adverbially prislov)
prisloven, adverbialen

adverbial adverbialen, prisloven

adverbial, e, aux [-bjal, bjo] adjectif prisloven, adverbialen

locution féminin adverbiale prisloven izraz (npr. d'abord, en face)

adverbial prisloven