Franja

application [æplikéišən] samostalnik (to za)
uporaba
medicina nameščanje, polaganje obkladkov; obkladek, obveza; sredstvo; marljivost (for)
prošnja; aplikacija, našiv

for external application za zunanjo uporabo
to make an application for potegovati se za kaj
to put in an application vložiti prošnjo
of general application vsestransko uporaben
on application na prošnjo (zahtevo)
point of application torišče
application form formular za prošnjo
to fill in an application izpolniti formular

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

apply [əplái]

1. prehodni glagol (to)
položiti, priložiti; prilepiti; uporabiti; usmeriti

2. neprehodni glagol
posvetiti se, sklicevati se (to)
obrniti se (na koga) (for)
pogajati se, zaprositi za kaj (to)
prilagoditi se; tikati se; veljati

to apply brakes zavirati
to apply o.s. to prizadevati si; lotiti se
to apply one's mind to study pridno se učiti
that rule applies to all to pravilo velja za vse
this applies to you to se tiče tebe (vas)
apply to Mr. X javite se pri g. X
to apply a match to a candle prižgati svečo

appoint [əpɔ́int] prehodni glagol (to)
določiti, ustanoviti, ukazati; predpisati; urediti; opremiti; imenovati; zadolžiti; voditi

appointment [əpɔ́intmənt] samostalnik
imenovanje, določitev; dogovor, domenek; služba, službeno mesto
vojska, množina oprema
ameriško pohištvo; sestanek; plača

by appointment po dogovoru
to break an appointment ne priti na sestanek
to keep an appointment priti točno na sestanek
purveyor by appointment dvorni dobavitelj
to make an appointment domeniti se

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

apportion [əpɔ́:šən] prehodni glagol (between, among)
(po)razdeliti (to)
dodeliti

apposite [ǽpəzit] pridevnik (appositely prislov) (to za)
primeren, prikladen, priličen

appōsta

A) avv.

1. namenoma, nalašč:
l'ho detto apposta nalašč sem to rekel
a farlo apposta, neanche a farlo apposta kot nalašč

2. izključno, izrecno, prav:
questo vestito sembra fatto apposta per lui obleka se zdi narejena prav zanj

B) agg. narejen posebno, izključno za:
una stanza apposta per i bambini posebna soba za otroke

appreciate [əprí:šieit]

1. prehodni glagol
oceniti; upoštevati, uvaževati; spoštovati, ceniti; razločiti; dvigati vrednost

2. neprehodni glagol
pridobivati na vrednosti, dražiti se

I appreciate your difficulty vem, da vam je težko
to appreciate the necessity zavedati se nujnosti
the dollar has appreciated just slightly tečaj dolarja se je le neznatno dvignil

appreciation [əpri:šiéišən] samostalnik (of)
ocena, cenitev; presoja, vrednotenje; uvaževanje; dvig vrednosti, podražitev

to have an appreciation of art dobro se spoznati v umetnosti
appreciation of capital zvišanje vrednosti kapitala

apprehend [æprihénd] prehodni glagol
prijeti, aretirati; opaziti, opazovati; razumeti, pojmiti; bati se, slutiti, pričakovati

to apprehend danger bati se nevarnosti

apprehension [æprihénšən] samostalnik (of)
prijetje, aretacija; pojmovanje, razumevanje; strah, zaskrbljenost, zla slutnja

according to my apprehension kakor jaz stvar razumem
dull of apprehension počasnih misli
quick of apprehension bistroumen
to be under apprehensions of biti v strahu za kaj, bati se česa

apprehensive [æprihénsiv] pridevnik (apprehensively prislov) (of, for)
zaskrbljen, boječ; dovzeten, bistroumen; občutljiv

to be apprehensive of bati se česa, sumiti kaj

apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
apprendre à connaître spoznati
apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk

apprentice² [əpréntis] samostalnik
vajenec
figurativno začetnik, novinec

to bind an apprentice to a trade dati v uk kot vajenca v kako obrt

apprenticeship [əpréntisšip] samostalnik
vajenstvo

to serve one's apprenticeship biti vajenec
to be through one's apprenticeship izučiti se

apprise [əpráiz] prehodni glagol (of o)
obvestiti, obveščati; naznaniti; (o)ceniti

to be apprised of s.th. vedeti o čem

approach² [əpróuč] samostalnik
bližanje, dostop, pot, vhod; zbliževanje; poskus; ukrep; stališče; način obdelave
(golf) igra okoli jamice

it was his nearest approach to crying malo je manjkalo, pa bi se bil zjokal
at the approach of day ob jutranji zarji
easy of approach lahko dostopen
to make the first approach narediti prvi korak
the castle is approached by this road do gradu se pride po tejle cesti

approbate [ǽprobeit] prehodni glagol
ameriško odobriti; dovoliti (to)
privoliti