Franja

tvój (tvôja -e)

A) adj.

1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu

B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu

twist samostalnik
1. (ples) ▸ tvisztNa plesnih podijih pa sta revolucijo prinesla twist in rock'n'roll. ▸ A táncszínpadot a tviszt és a rock'n'roll forradalmasította.

2. (vrsta glasbe) ▸ tviszt
Ansambel veliko preigrava zabavne skladbe, pa tudi kakšen rock ali twist jim nista neznana. ▸ Az együttes elsősorban szórakoztató zenét játszik, de egy kis rock vagy tviszt sem ismeretlen számukra.

3. (preobrat v razpletu) približek prevedka ▸ fordulat, csavar
4. šport (figura pri drsanju) ▸ tviszt [műkorcsolya-figura]
5. (pri jadranju) ▸ csapásváltás [vitorlázásnál]
V rahlem vetru poskušamo glavnemu jadru dodajati twist, da bi pridobili več energije v sprednjem delu jadra. ▸ Gyenge szélben próbálunk csapást váltani a nagyvitorlával, hogy nagyobb energiát fogjunk be az első élén.

tympanītēs -ae, m (gr. τυμπανίτης) timpanít

1. bobníca, bobnjáča, vrsta vodenice, pri kateri je trebuh tako napet in otekel, da če udarimo po njem, oddaja enak zvok kot timpan ali boben: Veg., Cael.

2. bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg.

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

Übel, das, (-s, -) zlo; (Leiden, Krankheit) težave, tegobe; das kleinere Übel manjše zlo; ein notwendiges Übel nujno zlo; das Übel bei den Wurzeln packen zagrabiti zlo pri koreninah, izkorenititi zlo; einem Übel abhelfen odpraviti zlo; von Übel sein slab; zu allem Übel povrh vsega; ein Übel kommt selten allein nesreča ne pride nikoli sama; erlöse uns vor dem Übel reši nas hudega

überlaufen^*2 preteči, prehoditi; (überholen) prehiteti; Empfindungen: obhajati, erschreckend usw.: oblivati; stark überlaufen sein biti nabito poln; überlaufen werden : wir werden von Vertretern überlaufen zastopniki si pri nas podajajo kljuko

ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —

II.

1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.

ubòd

ubod z bodalom (z buciko, z nožem, z mečem, s sulico) coup moški spol de poignard (d'épingle, de coutcau, d'épée, de lunce); (pri šivanju) point moški spol (de couture); piqûre ženski spol, medicina ponction ženski spol

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

učenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Lernen (na pamet Auswendiglernen)
učenje vožnje die Fahrausbildung, die Fahrschulung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
pripravljenost za učenje der Lernwille, die Lernbereitschaft
… učenja Lern-
(psihologija die Lernpsychologie, uspeh der Lernerfolg, zmožnost die Lernfähigkeit), lern- (željan lernbegierig)
motnja pri učenju die Lernstörung
otrok/oseba s težavami pri učenju der Lernbehinderte ( ein -r)
pedagogika za otroke s težavami pri učenju die Lernbehindertenpädagogik
težave pri učenju die Lernbehinderung
ki ima težave pri učenju lernbehindert, lerngestört
zagnanost pri učenju der Lerneifer

učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

učiti koga branja enseñar a leer a alg
dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
učiti se pri kom aprender con alg
učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
učiti se španščine aprender (el) español
učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
na pamet se učiti aprender de memoria
on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar

udar|ec¹ moški spol (-ca …) z zamahom: der Schlag (karate Karateschlag, na boben Paukenschlag, Trommelschlag, navzdol pri boksu Hammerschlag, nazaj Rückschlag, s kladivom Hammerschlag, s kopitom Hufschlag, s sekiro Axtschlag, v tilnik Genickschlag, Nackenschlag); (sunek) z roko, nogo, s palico, sabljo, z bičem: der Hieb (boksarski Boxhieb, s kljunom Schnabelhieb, s palico Stockhieb, s pestjo Fausthieb, s sabljo Säbelhieb, z bičem Geißelhieb, Peitschenhieb, z mečem Schwerthieb); (rahel sunek) der Puff, s prsti: der Klaps, po nosu: der Stüber, Nasenstüber; šport s pestjo: der Haken (navzgor der Aufwärtshaken, v brado Kinnhaken); der Stoß (dinamični Entfaltungsstoß, kazenski šport Strafstoß, toka Stromstoß)
udarec v prazno ein Schlag ins Leere, ein Schlag ins Wasser, der Fehlschlag
povračilni udarec der Vergeltungsschlag
smrtni udarec der Todesstoß
udarec usode der Schicksalsschlag
udarec v želodec Magenstoß, Magenschlag, šport Magenhaken
… udarca Stoß-, Schlag-
(smer die Stoßrichtung)
roka za udarce die Schlaghand
parirati udarec einen Hieb auffangen
izmenjava udarcev der Schlagabtausch
serija udarcev die Schlagserie
zadati udarec einen Schlag landen
zadati zadnji udarec den letzten Stoß geben
zadajati/sprejemati udarce Hiebe versetzen/beziehen
udarec je zadel figurativno der Hieb sitzt
občutljiv za udarce stoßempfindlich
odporen proti udarcem stoßfest
varen pred udarci stoßsicher
zavarovan pred udarci stoßgesichert

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

udeležb|a¹ [é] ženski spol (-e …) (delež) die Beteiligung (na dobičku Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung, pri dejanju Tatbeteiligung, pri donosu Ertragsbeteiligung, kapitalska Kapitalbeteiligung, večinska Mehrheitsbeteiligung)
denarna: lastna udeležba die Eigenleistung, das Eigenaufkommen, der Selbstbehalt
volilna udeležba die Wahlbeteiligung

udeléžba participation (v, pri in); (poslušalstvo) attendance

majhna, slaba udeléžba (pri zborovanjih itd.) poor turnout
ob veliki udeléžbi ljustva amid a large concourse of people

udeléžba participation ženski spol , assistance ženski spol , présence ženski spol

udeležba pri dobičku participation aux bénéfices
ob številni udeležbi en présence d'une nombreuse assistance

udeléžba (-e) f partecipazione, presenza:
udeležba na seji presenza alla riunione
udeležba pri dobičku partecipazione agli utili

udeléžba participación f (pri, v en) ; presencia f

udeležba pri dobičku participación en los beneficios
ob številni udeležbi en presencia de una asistencia numerosa

udeležen|ec² [é] moški spol (-ca …) (ki ima delež, je prizadet) der Beteiligte (ein -r) (nesreče Unfallbeteiligte, pri gradnji Baubeteiligte, v postopku Verfahrensbeteiligte, v postopku - intervenient Nebenbeteiligte)