Franja

nalóga task; (vaja) exercise; (dolžnost) duty; (sestavek, v šoli) theme, composition

domača nalóga homework
kazenska (šolska) nalóga imposition
težka nalóga a hard task
nehvaležna nalóga a thankless task
raziskovalna nalóga research project
dati komu nalógo to set someone a task
to ni lahka nalóga this is no easy task
to se mi ne zdi lahka nalóga I find it no easy task
stati pred težavno nalógo to be faced with a hard task
za posebno nalógo odrejena skupina vojakov task force
rešiti vse nalóge to complete an examination paper

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

nameless [néimlis] pridevnik (namelessly prislov)
brez imena, brezimen; anonimen, nepoznan, neimenovan, nepodpisan
figurativno nedopovedljiv, neizrekljiv, gnusen

a person who shall be nameless oseba, ki je ne bomo imenovali

namen¹ [è] moški spol (-a …) (hotenje) die Absicht (odstopiti Rücktrittsabsicht, preslepitve Täuschungsabsicht, samomorilski Selbstmordabsicht, skrit Hinterabsicht, ubijalski Tötungsabsicht, za prihodnost Zukunftsabsicht, nasprotni Gegenabsicht)
imeti namen kaj storiti: die Absicht haben (zu), beabsichtigen (zu), (etwas) im Sinn haben
ne imeti slabih namenov es nicht böse meinen
imeti dobre namene es gut/ehrlich meinen
z dobrimi nameni kaj reči: wohlmeinend
v ta namen hierzu, hierfür
z namenom, da … in der Absicht (zu)

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

namigováti namigávati ➞ namigniti

ne vem, na kaj namiguješ (pogovorno) I don't know what you're getting at (ali driving at)

namijèsiti nàmijesīm (ijek.), namésiti nàmēsīm (ek.) namesiti: nitko ne može cijelome svijetu kolača namijesiti nikdo ne more vsemu svetu ugoditi, po volji narediti

nanovo prislov
1. (o izboljšavi) ▸ újra, újjáCeste so celo po podeželju večinoma v dobrem stanju ali jih nanovo asfaltirajo. ▸ Az utak vidéken is többnyire jó állapotban vannak, vagy újraaszfaltozzák őket.Razvoj inštituta je bil nanovo zasnovan leta 1983. ▸ Az intézet fejlesztését 1983-ban újratervezték.
Tudi po vsakem kopanju se moramo nanovo namazati. ▸ Minden fürdés után újra be kell kennünk magunkat.
Sopomenke: na novo

2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan Nanovo odkrita jama je dolga 54, široka 46, globoka pa 10,5 metra. ▸ Az újonnan felfedezett barlang hosszúsága 54, szélessége 46, mélysége pedig 10,5 méter.
Znan športnik in novopečeni očka zelo rad obiskuje nanovo odprti trgovski center. ▸ Az ismert sportoló és újdonsült apuka szívesen látogat el az újonnan megnyitott bevásárlóközpontba.
Ker nanovo ne zaposlujejo, je povprečna starost narasla že na 37 let. ▸ Mivel nem alkalmaznak új munkavállalókat, az átlagéletkor már 37 évre emelkedett.
Sopomenke: na novo

na novo stalna zveza
1. (o izboljšavi) ▸ újjá, újra, újbólV trenutku, ko boste popustili, boste morali začeti na novo. ▸ Abban a pillanatban, amikor feladja, újra kell kezdenie.
Po skoraj 50 letih so stavbo sedaj povsem prenovili in na novo opremili. ▸ Majdnem 50 év után az épületet most teljesen felújították és újból berendezték.
Reforma predvideva, da se na novo postavijo prioritete. ▸ A reform keretében a prioritások újbóli meghatározását tervezik.
Pred časom so cesto, ki vodi mimo hiše, razširili in na novo asfaltirali. ▸ A ház mellett vezető utat egy ideje kiszélesítették és újraaszfaltozták.
Sopomenke: nanovo

2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan Na novo posajene rastline zalijemo s fungicidom, ki preprečuje pojav koreninske gnilobe. ▸ Az újonnan elültetett fákat gombaölővel öntözzük meg, ami meggátolja a gyökérrothadást.
Sicer pa delavcev ne nameravajo zaposlovati na novo, z izjemo strokovnega kadra. ▸ Egyébként a szakemberek kivételével nem szándékoznak új munkaerőt alkalmazni.
Število na novo odkritih primerov bolezni se vsakih šest do deset let podvoji. ▸ A betegség újonnan diagnosztizált eseteinek a száma hat-tízévente duplázódik meg.
Državnemu zboru je predlagal seznam članov na novo ustanovljenega računskega sodišča. ▸ Az Országgyűlésnek benyújtotta az újonnan megalakuló számvevőszék tagjainak listáját.
Sopomenke: nanovo

napáčen wrong; false; incorrect

napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napáčno adv.

1. erroneamente, in modo sbagliato:
ekon. napačno investirati disinvestire
filoz. napačno sklepati paralogizzare
napačno obveščen malinformato

2. (v povedni rabi z nikalnico)
ne bo napačno, če greš z njimi farai bene ad andare con loro
ne bi bilo napačno, če bi koga vprašali za nasvet non sarebbe sbagliato chiedere consiglio a qcn.

nápak wrong, wrongly, bad, badly; amiss

ni nápak! not bad!
nápak delati to do something wrong
nápak priti (biti nezaželen) to come amiss
nápak razumeti to misunderstand, to mistake
nápak uganiti, ugibati to guess wrong
ne bi bilo nápak zate (ne bi ti škodovalo) it would not be a bad thing for you
nekaj je nápak z njim there's something amiss with him
nápak stópiti (spotakniti se) to trip (čez, nad over)

nápak adv. (narobe, napačno)

1. male, in modo sbagliato, erroneo:
napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere

2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
fant ni napak il ragazzo non è male
ne godi se mu napak non gli va male
pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

napáka (-e) f

1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
majhna, velika napaka errore piccolo, grave
huda jezikovna napaka svarione
skrita napaka magagna

2. difetto, pecca; imperfezione:
napaka v materialu difetto di materiale
blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

3. med. difetto; vizio:
organska, telesna napaka difetto organico, fisico

4. ekst. difetto, vizio:
pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

5. ekst. errore:
izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

6. teh. scarto:
spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
anat. napaka leče difetto del cristallino
šport. osebna napaka fallo personale
med. srčna napaka difetto cardiaco
tiskarska napaka errore di stampa
govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
PREGOVORI:
na napakah se učimo sbagliando si impara

napet [é] (-a, -o)

1. gespannt, angespannt

2. mošnjiček, torba, trebuh: (nabito poln) prall

3. (ne mlahav) koža, vajeti: straff, vajeti: gestrafft

4. gradbeništvo, arhitektura obok: busig, gebust

5. figurativno knjiga, film, zgodba: spannend, packend, spannungsvoll, spannungsgeladen, fesselnd
napet kot marela gespannt wie ein Regenschirm

6. figurativno odnosi: gespannt (biti v napetih odnosih auf gespanntem Fuße sein)

napkin [nǽpkin] samostalnik
prtič, brisača
britanska angleščina plenica

sanitary napkin ženski (mesečni) vložek
to lay up in a napkin spraviti kaj, ne uporabljati

napoléonien, ne [-leɔnjɛ̃, ɛn] adjectif napoleonski

napór esfuerzo m ; fatiga f

duševni (telesni) napor esfuerzo mental (físico)
po mnogih naporih a costa de muchos (ali grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
z največjim naporom en un esfuerzo supremo
brez napora sin esfuerzo
nobenega napora se ne bati no escatimar esfuerzos, no omitir esfuerzos