Franja

scrūtor -ārī -ātus sum (gl. scrūpus in prim. lat. scrūta, stvnem. scrōten rezati = nem. schroten, stvnem. scrot rez = nem. Schrot, stvnem. scrutōn razisk(ov)ati)

1. raziskáti (raziskávati, raziskováti) , preiskáti (preiskováti, preiskávati), preglédati (pregledováti, pregledávati), pretakníti, pretákniti (pretíkati), (pre)brskati, prebŕskati (prebrskávati): LUCR., LUCAN., SEN. TR., PETR., SUET., PLIN., AMM. idr., domos, naves, arculas muliebres, Alpes CI., loca abdita S., occulta saltuum T., mare T. (o ribičih), venantium latibula CU., ignem gladio H.; pesn.: imas animae mucrone corusco scrutatus latebrus STAT. zabodši ... meč globoko v prsi; z osebnim obj.: non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor (sc. te) CI., ipso autem colloquii die utrique, locum qui explorarent atque ipsos scrutarentur, mittunt N., dum semianimem scrutatur T. preiskujoč ... pleni (ropa).

2. metaf.
a) preisk(ov)áti (preiskávati) = poizvédeti (poizvedováti), prevériti (prevérjati), razisk(ov)áti, preučíti (preučeváti), prevériti (prevérjati), skušati odkriti, poskusiti odkriti: reconditas litteras CI., omnes sordes CI. EP., scrutari locus, ex quibus argumenta eruamus CI., libros augurum CI., exoletos auctores Q., secretis sermonibus animos ceterorum T., alacritatem tristitiamque coëuntium T.
b) (po)iskati, ugotovíti (ugotávljati), odkrí(va)ti, izsledíti (izsledováti), zasledíti (zasledováti), (po)izvédeti, poizvédeti (poizvedováti), (po)zanimati se: CL. idr., venas inter saxa PLIN., dominorum abdita T., arcanum H., mentes deûm in illis (sc. fibris) O., causas PLIN. IUN., sua Caesarisque fata T., finem principis per Chaldaeos T.; z odvisnim vprašanjem: scrutantes, quid occuleret CU., scrutans, num irā deorum ad tantum nefas actus esset CU. razmišljajoč. – Od tod adj. pt. pr. scrūtāns -antis (toda le v superl.) natančen, temeljit pri čem: militaris rei ordinum scrutantissimus AMM. Adv. scrūtanter natančno, temeljito: scrutanter discutere AMBR.

scuōtere^*

A) v. tr. (pres. scuōto)

1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni

2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma

3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki

scytala -ae, f ali scytalē -es, f (tuj. σκυτάλη; prim. scutula II.)

1. valj(ec), valjček, palica, drogec, drožič, poseb. palica (čisto lat. clāva), okrog katere so ovijali trak ali jermen in ga povprek v tekočih vrsticah popisovali tako, da je odvito poslano besedilo mogel brati le tisti, ki je imel popolnoma enako debelo palico, na katero je trak ali jermen navil; od tod pisanje na ovitek, tajno pisanje (besedilo), pis(me)no tajno povelje: GELL., AUS.; pri N. (Pausanias 3, 4) pišejo novejši izdajatelji cum clava nam. prejšnjega cum scytala.

2. valjasta (povsod enako debela) kača: LUCAN., COL., scytale et angues PLIN.

se [sə] pronom se, si; drug drugega, drug drugemu, med seboj

se laver umiti se
s'attribuer tout le mérite de la victoire pripisovati si vso zaslugo za zmago
se saluer pozdraviti se (medsebojno, drug drugega)
il ne se l'est pas fait dire deux fois tega si ni pustil dvakrat reči

se¹

A) cong.

1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa

2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

B) m invar.

1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)

se² pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne

se se

él se lava on se umiva
se dice, dícese pravijo
veráse (se verá) luego bomo takoj videli
¡se agradece! (pop) hvala lepa!
¡ya se sabe! (pop) seveda! kajpak!
se (= le, les)
yo se lo dije (a él) rekel sem mu (ji, jim, Vam) to
¡díselo (a él)! reci mu to!
érase un rey nekoč je bil kralj (v pravljicah)
se tiene mucho dinero (on) ima mnogo denarja

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

sêbi

priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

secchia f

1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol

2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa

3. pog. slabš. piflar

4. vedro (stara prostorninska mera)

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

seco suh, posušen, osušen, uvel; mršav; brezdeževen; hladen, redkobeseden; brez pritiklin, brez dodatkov; trpek

seco de carnes mršav, suh
fruta seca posušeno sadje
un paraje seco pusta pokrajina
ramas secas dračje, suhljad
tiempo seco suša
verdad seca gola resnica
vino seco trpko vino
a secas samo, le, zgolj; naravnost
en seco na kopnem; nenadoma
dar (ali varar) en seco (mor) nasesti
dejar a uno seco ubiti koga z enim udarcem
¡seca está la obra! (pop) prosim za napitnino
parar(se) en seco nenadoma (se) ustaviti
poner en seco osušiti
quedar seco (pop) nenadoma umreti

secondaire [s(ə)gɔ̃dɛr] adjectif zavzemajoč drugo mesto, sekundaren, podrejen, odvisen; drugoten, (po)stranski

enseignement masculin secondaire srednje šolstvo
ligne féminin secondaire (železnica) stranska proga
question féminin secondaire drugotno, sekundarno vprašanje
c'est secondaire to je postranska stvar
ne fouer qu'un rôle secondaire igrati le postransko vlogo

secondo¹

A) agg.

1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti

2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero

3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben

4. knjižno ugoden

B) m

1. drugi, drugo

2. kulin. druga, glavna jed

3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj

4. sekundant

5. navt. drugi oficir

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

secouer [səkwe] verbe transitif (s)tresti, otresti; pretresti (duševno); napasti, zdelati, izmučiti; priganjati, nahruliti

se secouer otresti se, pregibati se; ne mirovati; odločiti se za akcijo
secouer la salade premešati solato
secouer des tapis stresti preproge
secouer la tête zmajati z glavo
secouer quelqu'un come un prunier stresati koga, ozmerjati koga
secouer le joug (figuré) otresti se, znebiti se jarma
secouer les puces à quelqu'un pokarati, ošteti, nahruliti koga; vzpodbuditi ga k akciji
secouer ses puces (figuré) odločiti se za akcijo
cette maladie l'a bien secoué ta bolezen ga je zelo zdelala
l'autocar secoue les passagers avtobus stresa, premetava potnike
il faut toujours le secouer autrement il ne ferait rien treba ga je vedno priganjati, sicer ne bi ničesar naredil

secours [səkur] masculin pomoč; podpora; reševaina služba

un secours miloščina
sans secours étranger brez tuje pomoči
de secours pomožen, zasilen, rešilen
au secours! na pomoč!
secours aux chômeurs pomoč, podpora brezposelnim
secours en montagne gorska reševalna služba
secours mutuel medsebojna pomoč
secours aux sinistrés pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem ipd.)
secours aux sans-abri pomoč brezdomcem
(religion) les secours de la religion zakramenti
secours d'urgence nujna pomoč
association féminin de secours mutuel društvo za medsebojno pomoč
caisse féminin de secours bratovska skladnica
éclairage masculin de secours zasilna razsvetljava
les premiers secours prva pomoč (aux noyés utopljencem)
(religion) Notre-Dame du Bon Secours Marija Pomočnica
porte féminin, sortie féminin de secours izhod v sili
poste masculin de secours postaja prve pomoči, reševalna postaja; militaire obvezovališče
roue féminin de secours rezervno kolo
accourir, venir au secours priteči, priti na pomoč
appeler, crier au secours klicati, vpiti na pomoč
chercher, implorer le secours de quelqu'un, du secours de quelqu'un iskati pomoči pri kom, prositi koga za pomoč
donner, porter, prêter secours da(ja)ti, nuditi pomoč