Franja

piuria f med. gnoj v seču, piurija

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pivot¹ [pívət] samostalnik
tehnično tečaj, stožer, zatič, čep, os (tehtnice); notranji krilnik, kdor je na krilu čete, obratišče
figurativno središče, ključna osebnost
šport visok igralec, ki igra v glavnem pod košem (košarka)

pivoter [-vɔte] verbe intransitif vrteti se okoli svojega stožera, svoje osi; figuré vrteti se (sur, autour de okrog); militaire zasukati se, obrniti se; zariti se navpično v zemljo (korenina); pognati srčno, glavno korenino

la porte tourne sur ses gonds vrata se vrte na svojih tečajih

pjȅvalīšte s (ijek.), pȅvalīšte s (ek.)
1. pevski kor, prostor za pevce v cerkvi
2. pevska izba, dvorana

pjèvidrūg m (ijek.), pèvidrūg m (ek.) tovariš v petju

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

placeur, euse [plasœr, öz] masculin, féminin posredovalec, -lka za službo; oseba, ki razmešča, vodi vsakega gledalca v kinu na njegov prostor; prodajalec loterijskih srečk, blaga

placier, ère [plasje, ɛr] masculin, féminin trgovski zastopnik (potnik); najemnik, -ica prostorov na irgu, ki jih oddaja v podnajem trgovcem, prodajalcem

plàčidrūg m, mn. plàčidrūzi tovariš v žalosti

plafonnier [-fɔnje] masculin svetilna naprava v stropu (v avtomobilu)

plain-clothes man [pléinklouðzmæn] samostalnik
detektiv v civilni obleki

plain-pied, de [plɛ̃pje] adverbe v isti višini

notre appartement donne plain-pied sur la rue naše stanovanje je v isti višini z ulico
être, se sentir plain-pied avec son interlocuteur biti, čutiti se na isti ravni s svojim sobesednikom
il est entré plain-pied dans le sujet prešel je neposredno, brez uvoda ali ovinkov v predmet

planare² v. intr. (pres. plano) aero spuščati se v drsnem letu

plândīšte s senčen kraj, kjer živina na paši v opoldanski pripeki počiva: ovce su polegle na -u

plândovānje s opoldanski pocitek v senci

plândovati -ujēm
1. opoldne z živino na paši počivati v senci
2. ekspr. pohajkovati, lenariti, lenuhariti

plane³ [pléin] samostalnik
ravnina, ravan, nižina
geometrija ploskev
figurativno stopnja, višina, nivo, raven
pogovorno letalo
mineralogija glavni hodnik v rudniškem rovu

figurativno on the upward plane v vzponu
on the same plane as na istem nivoju kot

plane⁴ [pléin]

1. prehodni glagol
zravnati, zgladiti, splanirati (down)

2. neprehodni glagol
voziti se v letalu; polzeti, dvigniti se nad vodo (čoln pri hitri plovbi)

planen načrtovati, imeti v načrtu, planirati; planen, [daß] dass predvidevati, da