Franja

naslánjati se to lean (na against), to recline (against)

se ne naslánjati se skozi okno! don't lean out of the window! figurativno to rely on, to be dependent on

nasliš|ati se (-im se)

1.
ne moči se naslišati nie genug gehört haben

2. (biti sit poslušanja) česa: die Ohren voll haben von

naslòv adresse ženski spol , titre moški spol

častni naslov titre honorifique
na naslov g. X aux (bons) soins de M. X.
dati naslov (delu) donner un titre à, intituler; (osebi) donner à quelqu'un le titre de
imeti naslov (oseba) avoir un titre; (knjiga) avoir pour titre, être intitulé, s'intituler
menjati naslov changer d'adresse
odšel, ne da bi pustil naslov parti sans laisser d'adresse

naslovljenka samostalnik
1. (prejemnica pošte) ▸ címzett
Nekaj kasneje so ji poskusili vročiti še dodatno potrebno dokumentacijo, vendar naslovljenke ni bilo več mogoče najti. ▸ Valamivel később megpróbálták kézbesíteni neki a további szükséges dokumentációt, a címzettet azonban már lehetetlen volt megtalálni.
Sopomenke: adresat

2. (komur je kaj namenjeno) ▸ címzett
Kadar naslovljenec ali naslovljenka ne bo razumel/-a vsebine, niste izgubili ničesar. ▸ Ha a címzett nem érti meg a tartalmat, ön semmit sem fog veszíteni.
Prešeren te pesmi nikoli ni objavil, morda jo je osebno dobila naslovljenka, kakor tudi morda izvirnik v poljščini. ▸ Prešeren ezeket a verseket sohasem tette közzé, talán személyesen a címzett kapta kézhez őket, ahogy a lengyel eredeti szöveget is.
Sopomenke: adresat

naso m

1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos

naß, nass moker; Gelände: vlažen, zamočvirjen; naß machen močiti, pomočiti; ein nasser Bruder pijanec; ein nasses Grab finden utoniti; naß wie ein Pudel pošteno premočen; naß hinter den Ohren moker za ušesi (neizkušen, zelen); sich naß machen gledati, da ne (bom že gledal, da tega ne bom naredil)

nassa (naxa) -ae, f (iz *nadsā; prim. got. nati = stvnem. nezzi = nem. Netz = ang. net) vrša (pletenica, košara z ozkim vratom, da ribe ne morejo uiti iz nje): Plin., Sil., Fest., P. F.; pren. mreža, zanka: numquam hercle ex ista nassa (po drugih naxa) ego hodie escam (vabo) petam Pl., ex hac nassa exire constitui Ci. ep. izmotati se (rešiti se, uiti) iz te zanke.

nasvèt consejo m

na nasvet por consejo de (alg)
na njegov nasvet siguiendo su consejo
dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

natalité [-lite] féminin število rojstev, rodnost, nataliteta

pays masculin à forte, faible natalité dežela z visoko, nizko nataliteto
natalité (il)légitime število (ne)zakonskih rojstev

natánčen exact; accurate; precise; punctilious; particular (za, v on, about, in)

natánčen človek a meticulous person
ne bodi tako natánčen! don't be so particular!

natégniti (-em) | nategováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare; tendere:
nategniti korak allungare il passo

2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora

3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare

4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio

B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi

2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti

naturščik samostalnik
(nešolani igralec) ▸ civil szereplő, amatőr színész, natúr szereplőV nezahtevnih vlogah se naturščiki običajno res najbolje obnesejo, vendar brez profesionalnih igralcev nikakor ne gre. ▸ A mellékszerepekben általában valóban a natúr szereplők teljesítenek a legjobban, de profi színészek nélkül persze nem megy.

nātus, le v abl. nātū v zvezi z adj. (nāscī)

1. rojstvo, od tod rast: cupressus natu (po nekaterih izdajah statu) morosa Plin. težko (počasi) ras(t)e.

2. rojstvo = starost, leta; abl. v zvezi s kakim adj. = star: tantus natu (tolik po starosti, letih =) tako star, pater grandis natu H. najstarejši, minimus natu Ci. najmlajši, ne quis minor XXX annis natu legeretur Ci. ne mlajši kot 30 let, ki ima manj kot 30 let; animus gravior natu Ter. resnejši, bolj umirjen, qui annum sextum natu excesserint Cael. — Predklas. pisci pristavljajo adj. atrib.: mater Pausaniae magno natu N. zelo priletna, ostarela, maximo natu filius najstarejši sin, consurgit P. Scaptius de plebe magno natu L. starec.

natvésti

natvésti komu kaj to tell someone a tale; pogovorno to bamboozle someone; to make someone believe something; to impose something upon someone
skušal ti je eno natvésti he was having you on
eno si mi natvezel you have been telling me a story
tega mi ne boš natvezel! pogovorno pull the other leg (ali the other one)!; tell me another!
njemu lahko kaj natvezeš he is easily imposed upon

naucum -ī, n (etim. nedognana beseda) nekaj ničevega, nekaj neznatnega, nekaj malovrednega: Prisc., naucum ait Ateius Philologus poni pro nugis Fest.; le v zvezah: nauci non esse Pl. ne biti vreden piškavega oreha (pa tudi = ne le nič, tudi nekaj biti: Pl. ap. Fest.), aliquem non nauci facere Pl. ali non habere nauci aliquem Ci. ali nauci non putare Ap. ali noctem nauco ducere Naev. ap. Fest. za malo (za nič) šteti, prav malo čislati (v čislih imeti), prav nič ceniti, (non) naucum dare (pro aliqua re) Afr. ap. Aus. piškavega oreha (ce(m)pera, trohice, betvice) ne dati (za kaj), homo non nauci Pl., Enn. fr. niče, „ničevnež“.

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr