Franja

sceau [so] masculin pečat; figuré žig; pluriel državni pečat

Garde masculin des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister
sous le sceau du secret pod pečatom tajnosti, molčečnosti; kot tajnost
briser le sceau zlomiti pečat, odpečatiti
confier son intention à quelqu'un sous le sceau du secret zaupati komu svojo namero s pogojem absolutne diskretnosti
mettre le sceau sur quelque chose pritisniti pečat, žig na kaj; dati svoj pečat čemu
mettre, apposer son sceau à quelque chose (figuré) kronati, dokončati, dovršiti kaj

scemare

A) v. tr. (pres. scemo) zmanjšati, zniževati (ceno ipd.)

B) v. intr.

1. zmanjšati se; pasti, upadati; krajšati se; pešati, slabeti:
le forze del malato vanno scemando bolnikove moči slabijo

2. astr. pojemati

C) ➞ scemarsi v. rifl. (pres. mi scemo) zmanjšati se (na)

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

scéna (-e) f

1. gled., film. scena:
filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta

2. (prizor) scena:
scena v filmu la scena di un film

3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
razmere na politični sceni le condizioni della scena politica

4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
delati scene fare scenate
narejena (ganljiva)
scena sceneggiata

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

schedius 3 (tuj. σχέδιος) v naglici (nemudoma, neutegoma, z mesta) narejen ali zložen; od tod subst.

1. schedia -ae, f (sc. navis) = gr. σχεδία improvizirana ladja, improviziran splav, narejena le iz na debelo staknjenih brun: ULP. (DIG.), FEST., P. F.

2. schedium -iī, n v naglici (z mesta, improvizirano) zložena pesem, iz rokava stresena pesem: PETR., AP., AUS., SID.

schiacciare

A) v. tr. (pres. schiaccio)

1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
schiacciare il freno pritisniti na zavoro
schiacciare le patate tlačiti krompir
schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
schiacciare un pisolino zadremuckati

2. pren. skaziti, popačiti

3. pren. potolči:
schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu

4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)

B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se

schioccare v. tr. v. intr. (pres. schiōcco) počiti, pokati; tleskniti, tleskati:
schioccare le dita, con le dita tleskniti s prsti

schisme [šism] masculin shizma, cerkveni razkol; razcep(itev), delitev

le schisme d'Orient (cerkveni) razkol med pravoslavjem in katolicizmom leta 1054
schisme d'un parti razkol v stranki
faire schisme povzročiti razkol, razcepljenost, cepitev

Schuster, der, (-s, -) čevljar; figurativ mojster skaza; auf Schusters Rappen peš; Schuster bleib bei deinem Leisten le čevlje sodi naj kopitar

scinder [sɛ̃de] verbe transitif (raz)klati, (raz)cepiti; ločiti

se scinder razklati se
le parti s'est scindé après le vote stranka se je razcepila po glasovanju
se scinder en deux, trois razklati se na dvoje, na troje

sciō -īre, scīvī in sciī, scītum (indoev. kor. *sq(h)ēi- (*skhēi-), razširjen iz *seq- (prim. secō, scindō) ločiti, razločevati; prim. skr. chyáti odrezuje, gr. σχάω, σχάζω razim, cepim, lat. scīscō in od tod scītum, plēbi-scītum, scītus 3, stvnem. skēri = lat. sagax)

I. vedeti, znati, poznati, imeti vedenje (vednost), razumeti, (i)zvedeti (naspr. arbitrari, opinari); abs.: scies TER. (z)vedi, ut sis sciens TER. da veš, da boš vedel, aliquem scientem facere PL., TER. komu dati vedeti, komu dati na znanje, scio TER. (iron. =) seveda, statim fac, ut sciam CI. EP. daj mi takoj vedeti, sicut omnes sciunt CI., quem (sc. Catonem), ut scitis, unice dilexi CI., fecit id nec imperante nec sciente domino CI. tako brez ukaza kot tudi brez vednosti gospodarja, nihil facilius scitu est L.; brezos.: nondum lucebat, cum Ameriae scitum est CI. ko se je (že) vedelo, si scitum esset PETR. ko bi se vedelo; z obj.: PL., TER. idr., nemo omnia potest scire VARR., scire istarum rerum nihil CI., quam (sc. rem) triduo sciturus es CI. boš (z)vedel, scituros id hostes ratus L., quod sciam KOM., CI., PS.-Q. (vsaj) kolikor (jaz) vem, (vsaj) po mojem vedenju, quod scio, omne ex (od) hoc scio PL., quasi, si quid aliquando scio, non ex isto soleam scire CI.; v pass.: an vero nihil certum sciri possit CI., id de Marcello aut certe de Postumia sciri potest CI. to je mogoče izvedeti od Marcela ...; z de (o kom, čem): cum is, qui de omnibus scierit, de Sulla se scire negarit CI.; z ACI: AFR. AP. NON., CA. AP. FEST., TER., C. idr., scimus Atilium appellatum esse sapientem CI., scire licet hunc (sc. puerum) lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. treba vedeti, proinde sciatis licet aut intraturum me urbem aut oppugnaturum CU. vedite, pomnite to, qui ... totam hereditatem sciens ad se non pertinere possidet G.; subj. je treba dostaviti v mislih: scio tibi ita placere CI.; brezos.: haec scitis omnes usque adeo hominem in periculo fuisse, quoad scitum est Sestium vivere CI.; v pass. z NCI: Christus scitur vocis simplicis iussione ambulatum dedisse contractis ARN. o Kristusu (za Kristusa) se ve, da je ...; z odvisnim vprašanjem: PL., TER., CAECIL. AP. CI., CAECIL. AP. NON. idr., cum sciatis, quo quaeque res inclinet CI., haud scio, mirandumne sit C., quid rei esset, nemo satis pro certo scire L., scimus, ut impios Titanas ... fulmine sustulerit H., scire velis, mea cur ingratus opuscula lector laudet H., haud scio an (gl. an); pesn. z ind. v odvisnem vprašanju: scio quid ago PL., scitin (gl. opombo spodaj) quid ego vos rogo? PL., plus scis, quid opus facto est TER.; elipt. (kot grožnja, pretnja): at scin (gl. opombo spodaj) quo modo ali quomodo? PL. ali veš, kako (te bom ...)?; z relat. objektnim stavkom: nam te scientem faciam, quidquid egere TER., nec scit, quod augurem decet CI. –

II. vedeti =

1. ume(va)ti, razume(va)ti kaj, znati, poznati, poznavati, biti izvéden v čem, biti kvalificiran za kaj, biti izvedenec (strokovnjak) za kaj, vešč biti česa, čemu, na katerem področju; včasih tudi = moči: CAECIL. FR., TIT. AP. NON. idr., omnes linguas PL., litteras CI., si unam litteram Graecam scisset CI., artem H., musicam VITR.; v pass.: ars earum rerum est, quae sciuntur CI.; z de: de legibus instituendis, de bello, de pace ... Lycurgum aut Solonem scisse melius quam Hyperidem aut Demosthenem CI.; z inf.: Q. idr., scisti (gl. opombo) uti foro TER. znaš (naučil si se) oditi v svet, predati se svetu, lansirati se v javnost, quae (sc. lex naturae) vetat ullam rem esse cuiusquam nisi eius, qui tractare et uti sciat CI., vincere scis, Hannibal L., libertatem nec spernere nec habere sciunt L., si sciret regibus uti H.; inf. je treba v mislih dostaviti: scire (sc. canere) fidibus TER. znati brenkati, biti vešč igranja na strune, biti dober brenkalec (brenkač), Latine (sc. loqui) scire CI.

2. uvideti (uvidevati), sprevideti (sprevidevati), (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti, dobi(va)ti vpogled (uvid) v kaj, zavesti se česa, zavedeti (zavedati) se česa, ovesti (ovedeti) se česa, opaziti (opažati) kaj: cor dolet, quom scio, ut nunc sum atque ut fui PL.; z ACI: scivi extemplo rem de compecto geri PL., eum vos esse meum servum scitis? PL.

3. scire aliquem poznati koga, poznati se s kom: AP., TERT.

4. scires menil bi, rekel bi (sc. ti, človek): PETR., SUET., scires (sc. eam) a Pallade doctam O., scires non ibi genitum M., Curium PLIN.

5. (neklas. nam. scisco) odločíti, odlóčiti (odlóčati, odločeváti), skleniti (sklepati): tribunus rogationem ferret sciretque plebs, ut ... L., lex scit DIG. – Od tod adj. pt. pr. sciēns -ēntis, adv. scienter

1. vedeč, vedoč, vedé, vedoma, ob (moji, tvoji itd.) vednosti, ob (mojem, tvojem itd.) vedenju (naspr. insciens, imprudens, ignoranter): CAECIL. AP. NON., (kot adv.) AUG. idr. prudens sciens TER., prudens et sciens CI., me sciente PL., te sciente CI., nullum a me sciente facinus occultari CI., ut offenderet sciens neminem CI., calumniari sciens non videatur CI.

2. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, izkušen, subst. izvedenec, veščak, poznavalec, znalec, strokovnjak, vedež; abs.: vites pampinari, sed a sciente VARR., quis hoc homine scientior umquam aut fuit aut esse debuit? CI., scientior venefica H., tu scientior eris praeceptorum artificio CORN., quae scientissimo gubernatore utitur CI., sit oportet idem scientissimus COL.; adv.: scienter tibiis cantare N., scienter dicere CI., neminem in eo genere scientius versatum Isocrate CI., rationem hius operis scientissime exponere CI.; z gen.: VARR., VELL., LACT. idr., belli, locorum, regionum S., citharae, pugnae H., iuris T., linguae Latinae T., GELL., divini AP. vešč vedeževanja, scientissimus rei publicae gerendae CI., scientissimi rerum AMM. filozofi, modroslovci; z inf.: Q., flectere equum sciens H.; z odvisnim vprašanjem: sciens, quid sit pugna Q.

Opomba: Skrč. obl. iz pr. debla: scīstī (= scīvistī): TER., O.; scīssem, scīssēs, scīsset, scīsse (= scīvissem itd., scīvisse) nav. pri: CI. idr.; sinkop. star. impf. scībam, scībās itd.: KOM., CAT., LUCR.; star. fut. I. scībō, scībis itd.: KOM., CA.; scībitur: PL.; scin (= scīsne): KOM., scītin (= scītisne): PL.; imper. scītō (ne scī), scītōte (ne scīte, ki se najde le pri O.).

sciōgliere^*

A) v. tr. (pres. sciōlgo)

1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico

2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament

5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom

6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

1. odvezati, razvezati se

2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati

*scītus, le v abl. -ū, m (scīscere) redka beseda = scītum -ī, n odredba, sklep, odločba, odločitev: neque populi iussu aut plebis scitu CI. EP., comitia … de senatus sententia plebique scitu sunt habīta L.

scodēlla f

1. skodela; torilo:
fare le scodelle pog. naliti juho v skodele

2. (cavità nel terreno) lijak

scortum -ī, n (sorod. s corium, cortex, careō)

1. koža, usnje: pellem non solum antiqui dicebant scortum VARR., Herculis scortum TERT. Herkulova levja koža (levína).

2. klas. le metaf. ženska ali moški, ki nastavlja svojo „kožo“ (= svoje telo) = ženska ali moška kurba, kurbir, vlačuga, vlačugar, podržalka, podržalec, blodnica, blodnik, hotnica, hotnik, nastavljalka, nastavljač, predklas. in pesn. tudi ljubica: PL., TER., TIT. AP. NON., H., TIB., PETR., FEST., P. F. idr., quodsi in vino et alea comissationes solum et scorta quaererent CI., scortum vulgare CI., scortum transfugarum unius L., virile scortum AUR.; s pron. m.: scortum ne quis in proscaenio sedet PL.; kot psovka za zajedavca: iuventus nomen indidit Scorto mihi PL.

scratch² [skrǽč] prehodni glagol
(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati
šport zbrisati s seznama (konja)
sleng izločiti iz boja, iz tekmovanja
neprehodni glagol
grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj
šport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)

to scratch s.o.'s back figurativno prilizovati se, dobrikati se komu
scratch my back and I will yours figurativno naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umiva
to scratch s.o.'s face spraskati komu obraz
the cat scratched my nose mačka me je oprasnila po nosu
to scratch one's head (one's ears) (po)praskati se po glavi (za ušesom) (iz zadrege)
scratch a Russian and you find a Tartar figurativno civilizacija spremeni samo zunanjost človeka
to scratch the surface of s.th. figurativno šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino
to scratch the wall with letters počečkati zid

scrollare

A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
scrollare un ramo stresati vejo
scrollare il capo odkimavati
scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni

B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)

1. stresti, stresati se:
scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa

2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se

scrūtārius 3 (scrūta) k stari šari (krami, ropotiji, kložnji, starini) sodeč ali staro šaro (kramo, ropotijo, kložnjo, starino) zadevajoč, stare šare (krame, ropotije, kložnje, starine) se tičoč. Od tod subst.

1. scrūtārius -iī, m starinar, kramar, ropotarnar, kložnjar: quidni et scruta quidem ut vendat scrutarius laudat, praefractam strigilim, soleam inprobus dimidiatam LUC. AP. GELL.

2. scrūtāria -ae, f (sc. ars) starínarstvo, kramarstvo, ropotarništvo, kložnjarstvo: scrutariam facere AP. ukvarjati se s starinarstvom, starinariti (metaf. o tatovih, ki kradejo le malovredne stvari).

scrutin [skrütɛ̃] masculin glasovanje (zlasti tajno, z listki ali s kroglicami), volitve

par un scrutin public, secret (parlement) z javnim, tajnim glasovanjem
scrutin de ballotage ožje, ponovne, druge volitve
scrutin proportionnel, de liste proporcionalne volitve
scrutin maioritaire volitve, pri katerih je izvoljen kandidat, ki je dobil največglasov
scrutin uninominal volitve, pri katerih se volivec odloči za enega samega kandidata
dépouillement masculin du scrutin štetje glasov, skrutinij
mode masculin de scrutin volilni sistem
résultat masculin du scrutin rezultat volitev
tour masculin de scrutin glasovanje, volitve
décider au scrutin public, secret odločiti, skleniti z javnim, tajnim glasovanjem
dépouiller le scrutin (pre)šteti glasove
ouvrir, fermer le scrutin začeti, zaključiti volitve