Franja

Lot¹, das, (-/e/s, -e) svinčnica, grezilo; [Schiffahrt] Schifffahrt globinomer; Mathematik pravokotnica; (Senkrechte) navpičnica; Technik spajka, lot; im Lot sein biti v redu/biti tak, kot je treba; ins Lot bringen spraviti v red, razčistiti; ins Lot kommen urediti se, popraviti se

louer¹ [lwe] hvaliti, slaviti; odobravati; poveličevati

se louer de quelque chose (po)hvaliti se s čim, biti čisto zadovoljen, izraziti svoje zadovoljstvo s čim
Dieu soit loué! hvala bogu!

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

lov³ moški spol (-a …) figurativno die Jagd, der Fang (na stranke Kundenfang, na točke Punktejagd, na kriminalce Verbrecherjagd, na ljudi Menschenjagd, na naivneže Bauernfang, na glasove volivcev Stimmenfang)
lov na čarovnice zgodovina die Hexenverfolgung (tudi figurativno)
figurativno biti na lovu za … hinter … her sein

lóv -a hunt, hunting; chase; (s puško) shooting

na lóv, -au za... out hunting for...
divji lóv, -a poaching
lóv, -a na jelenjad deer-stalking
lóv, -a na veliko divjad big-game hunting
lóv, -a na jerebice partridge-shooting
lóv, -a na lisico foxhunting
lóv, -a na merjasca boarhunting, (s kopjem) pigsticking
lóv, -a s sokolom hawking
lóv, -a za efekti (figurativno) staginess
dovolilnica za lóv, -a shooting licence
začetek lóv, -aa the first day of the shooting season
iti na lóv, -a to go out shooting, (na konju) hunting, to hunt, (s psi) to ride to hounds
ste imeli dober lóv, -a? have you had good sport?
lóv, -a se je začel the hunt is up
živel je od lóv, -aa he lived on the game he killed
biti na lóv, -au za avtograme to be hunting for autographs
čas, doba prepovedi lóv, -aa close season

lòv¹ caza f ; fig persecución f

lov s pogonom caza de acoso
lov na divje race caza de ánades silvestres (ali salvajes)
lov na divjega petelina caza del gallo silvestre
lov na fazane (jerebice) caza del faisán (de la perdiz)
lov na lisice (zajce, volkove) caza del zorro (de la liebre, del lobo)
lov na gamse (jelene) caza de gamuzas (del venado)
lov s sokoli cetrería f
divji, tatinski lov caza furtiva, caza en vedado
lov na divje prašiče caza del jabalí
čas za (na) lov época f hábil
mali lov caza menor
véliki lov caza mayor, caza de montería
peklenski lov (mit) caza infernal
prepovedan lov caza prohibida (ali en vedado)
biti na lovu estar de caza (tudi fig)
iti na lov ir (ali salir) de caza (ali a cazar)
uprizoriti lov na dar caza a, cazar (tudi fig)

love¹ [ləv] samostalnik
ljubezen (of, for, to, towards za)
ljubica, ljubček
pogovorno ljubka stvar
šport brez zadetka, brez gola

to be in love with biti zaljubljen v
to fall in love with zaljubiti se v
for love za šalo, zastonj, iz ljubezni
to play for love igrati samo zaradi igre (ne za dobiček)
for the love of iz ljubezni do
for the love of God za božjo voljo
not for love or money za nič na svetu, za noben denar
to give (ali send) love to poslati prisrčne pozdrave
there's no love lost between them ne moreta se trpeti
to make love to dvoriti, ljubimkati, spolno občevati
all's fair in love and war v ljubezni in vojni je vse dovoljeno
love in a cottage poroka iz ljubezni, poroka brez denarja
cupboard love ljubezen iz koristoljubja
love game igra v kateri ostane premaganec brez zadetka
šport love all brez zadetka
šport the score is 2 love rezultat je 2 proti nič
a love of a tea cup ljubka čajna skodelica

low¹ [lou] pridevnik
nizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)

in low spirits potrt
at the lowest najmanj, minimalno, po najnižji ceni
figurativno at a low ebb izčrpan (sredstva)
of low birth nizkega rodu
low in cash skoraj brez denarja
low diet proprosta ali neizdatna hrana
to belong to a lower date biti novejšega datuma
low dress globoko izrezana obleka
low forms of life nižje oblike življenja
the glass is low nizek tlak
low gear prva prestava (avto)
high and low vsakdo
low latitudes blizu ekvatorja
low life življenje nižjih slojev
Low Mass tiha maša
low pulse slab pulz
low race primitivna rasa
low relief basrelief
low voice nizek glas, globok glas
figurativno in low water brez denarja, v škripcu
low shoe polčevelj
Low Sunday bela nedelja
Low Week teden po beli nedelji

low² [lou] prislov
nizko, globoko, tiho
ekonomija poceni; borno, ubožno, ponižno; prostaško

to bring s.o. low ponižati, oslabiti, potlačiti koga
to burn low dogorevati
to feel low biti potrt
to lay low podreti, ubiti
to lie low biti ponižan, sleng skrivati se, pritajiti se
to live low borno živeti
to play low igrati za malo denarja
to play it low ravnati nizkotno s kom
to run low zmanjkovati
to sell low poceni prodati
figurativno the sands are running low čas je skoraj potekel, konec se bliža

Löwenherz, das, figurativ ein Löwenherz haben biti levjesrčen

low water [lóuwɔ:tə] samostalnik
navtika najnižja oséka

figurativno to be in low water biti v stiski

lubie [lübi] féminin kaprica, muha

avoir des lubies biti muhav
il lui prend la lubie de ... pade mu v glavo, da ...

lucidité [-dite] féminin jasnost, bistrina; bistrovidnost, jasnovidnost; lucidnost

avoir sa lucidité biti pri polni zavesti (pameti)

Lücke, die, (-, -n) vrzel, praznina, (Loch) luknja; eine Lücke schließen zapolniti vrzel; große Lücken haben biti zelo pomanjkljiv; eine Lücke im Gesetz vrzel/luknja v zakonu

lucrum -ī, n (iz *lu-tlom, indoev. kor. lā(H)u- ujeti, zapleniti; prim. skr. lótam, lótram plen, gr. ἀπο-λαύω pridobivam, uživam, ληΐς in λεία, jon. ληΐη, dor. λᾱία [iz *λαƑία] plen, sl. lov, sl. loviti = hr. lòviti, got. laun = stvnem. lōn = nem. Lohn)

1. dobiček, korist, prid (naspr. damnum): lucri causā Ci., emendi aut vendendi quaestus et lucrum Ci., lucrum facere Pl., Ci., Ph. dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, (pri)dobi(va)ti, lucra facere ex vectigalibus Ci., revocare ad lucrum praedamque Ci. v prid obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, lucro esse alicui Pl., Antonius ap. Ci. ali in lucro esse Ter., O. v prid biti, ponere in lucris Ci. ep. = lucro apponere H. = putare (deputare) esse in lucro Ter. za dobiček (v prid) šteti, lucrī facio (kot sklop lucrīfacio, v pass. lucrīfīo), pogosto z acc. vsote = dobiček oz. korist imeti, dobiti: me esse hos trecentos Philippos facturum lucri Pl., ostendo lucrifieri tritici modios centum Ci., omnem illam ex aerario pecuniam lucri factam videtis Ci., lucrifacere pallium Petr.; abs.: lucrifecit (Bassus) Mart., lucrifit Dig.; pren. lucri facere aliquid obresti ali dobiček imeti, obresti uži(va)ti od česa: hoc nomen Varr. pred drugimi, tj. sam dobiti, quae ille universa naturali quodam bono fecit lucri H. to vse pa je šlo njemu v prid, maleficium Auct. b. Hisp. ali iniuriam Plin. nekaznovano storiti (delati), notam censoriam Val. Max. za dobiček šteti = izogniti se, uiti mu; lucri pri glag. dare, addere, ducere, conferre, auferre, numerare = za (kot, v) dobiček: iubes HS XXX lucri (dobička) dari Ci., de lucro vivere Ci. ep., L. od (po) milosti drugih ljudi živeti (v srečo si lahko kdo šteje, da še živi), prim.: id iam de lucro est, quod vivis Pl. to je še sreča, da živiš, assentatores ad lucrum iubet ire poeta H. k slastni pojedini.

2. meton.
a) bogastvo (pridobljeno z dobičkom): Ph. (5, 4, 8) contrane lucrum nil valere candidum pauperis ingenium H., omne lucrum tenebris alta premebat humus O.
b) dobičkaželjnost, dobičkolovstvo, dobičkarstvo, koristoljubje, koristolovje, lakomnost, oderuštvo: concidit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H., cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque … H., cum tu inter contagia lucri nil parvum sapias H., pro lucri pallida tabes! Lucan.

luč¹ ženski spol (-i …) (svetilka) die Lampe, die Leuchte; das Licht; der Beleuchtungskörper; (neonska Neonlampe, Neonlicht, plinska Gaslicht, Gaslaterne, za kolo Fahrradlampe)
točkovna luč der Punktstrahler
večna luč Ewiges Licht
luči množina (razsvetljava) die Beleuchtung (prižgati anstellen)
morje luči das Lichtmeer, Lichtermeer
veriga luči die Lichterkette
stikalo za luč der Lichtschalter
luč je prižgana das Licht ist an
prižgati luč Licht machen
ugasiti luč das Licht ausmachen
figurativno ne biti luč (nič posebnega) kein Kirchenlicht sein, keine Leuchte sein
ne dajati luči pod mernik sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lučáj (-a) m lancio; tiro:
biti oddaljen dober lučaj essere a un tiro di schioppo

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli