Franja

arrangement [əréindžmənt] samostalnik
razvrstitev, razporeditev, ureditev; priprava, priredba; domenek, sporazum; montaža
množina načrti, ukrepi

to come to an arrangement pogoditi, pobotati, poravnati se
to enter into (ali make) an arrangement with s.o. sporazumeti, dogovoriti se s kom
to make arrangements ukrepati

arrangement [arɑ̃žmɑ̃] masculin ureditev, razporeditev, razvrstitev; juridique poravnava, dogovor; priredba

arrangement du mobilier razporeditev pohištva
arrangement pour piano (musique) priredba za klavir
un arrangement est intervenu entre la direction de l'usine et les grévistes prišlo je do poravnave med vodstvom tovarne in stavkarji
faire un arrangement dogovoriti se, domeniti se, sporazumeti se
prendre, faire des arrangements ukreniti potrebno
terminer un procès par un arrangement končati pravdo s poravnavo

arreglar urediti, določiti; poravnati (račun); pripraviti; naravnati (uro)

arreglar las cuentas obračunati s kom
arreglarse zediniti se
arreglarse con el acreedor poravnati se z upnikom
arreglarse el pelo frizirati se
arreglarselas pomagati si iz težav, znajti se
¡arréglate! pomagaj si sam! znajdi se!
ya me arreglaré con él z njim bom že opravil

arrest¹ [ərést] prehodni glagol
ustaviti, ustavljati; zadržati, prijeti, aretirati; privlačiti; prikleniti, ovirati; preprečiti; izključiti, odklopiti

pravno to arrest judgement odložiti obsodbo
to arrest s.o.'s attention pritegniti pozornost

arretrato

A) agg. zaostal; nerazvit; star:
aree arretrate zaostala, nerazvita področja
numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
percepire gli arretrati prejeti zaostanek
ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem

arrhenogonos -on (gr. ἀῤῥενογόνος) živalske samce rodeč, naziv za

1. neko vrsto rastline, imenovane satyrion: Plin.

2. (s soobl. arsenogonos -on) neko vrsto rastline, imenovane phyllum: Plin.

arrīdeō (adrīdeō) -ēre -rīsī -rīsum

1. smejati se s kom, smejati se ob čem; abs.: cum risi, adrides O., riserit, adride; si flerit, flere memento O.; z dat. personae: ut ridentibus adrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., morbus est, non hilaritas, semper arridere ridentibus Sen. ph.

2. smehljati se komu, čemu, nasmehniti (nasmihati se) komu; abs.: haec cum ille dixisset adrisissetque adulescens Ci., cum arrisissent, discessimus T.; z dat. personae: notis familiariter arridere L. znancem prijazno se nasmihati, arr. praetori stupenti Sen. rh., cui saevum arridens Sil. (v zobe) se mu režeč; z dat. rei: probrosis in se dictis, maledictis suorum infantium Sen. ph.; redko z acc. personae, v pass. samo enkrat: si (adhibiti) arriderentur Ci. (De optumo genere oratorum, 4, 11, in še tu pišejo novejši izdajatelji: riderentur); s splošnim acc. rei = posmehniti (posmehovati) se čemu: video, quid adriseris Ci. čemu se posmehuješ, Flavius... id arrisit Piso ap. Gell.

3. pren.
a) le pesn. ugoden biti; abs.: cum tempestas adridet Lucr.; z dat.: quandoque mihi Fortunae adriserit hora Petr. poet.
b) (u)goditi, ugajati, prijati; abs.: si modo arriserit pretium Plin. iun.; večinoma z dat.: quod valde mihi arriserat, vehementer displicet Ci. ep., quibus (amicis) haec... adridere velim H.

arrimar nasloniti (se), o-, pod-preti, približati; dodati, na stran dati; preiti (koga pri napredovanju), zapostaviti

arrimar el bastón odložiti vrhovno poveljstvo
arrimar el hombro (al trabajo) krepko se dela lotiti, rokave si zavihati
arrimarse nasloniti se, (pri)bližati se; pridobiti si površno znanje o čem
arrimarse a alg. potegniti s kom

arrivée [arive] féminin prihod; sport cilj; technique dovoz, dovod, dotok

à mon arrivée ob mojem prihodu
gare féminin d'arrivée ciljna, namembna postaja
arrivée finale končna postaja
arrivée d'essence dovod bencina
arrivée au sol en parachute pristanek na zemljo s padalom
arrivée tête-à-tête (sport) mrtvi tek
le juge à l'arrivée (sport) sodnik na cilju

arroger, s' [arɔže] (neupravičeno) si (pri)lastiti

s'arroger les pouvoirs de l'Etat prisvojiti si oblast v državi

arroser [arɔze] verbe transitif škropiti, zalivati, močiti, namakati, prepojiti, politi; obsuti; figuré podmazati, podkupiti, dati podkupnino

arroser des fleurs zalivati cvetlice
nous nous sommes fait arroser (familier) dež nas je namočil
arroser les assaillants de flèches et de pierres obsuti napadalce s strelicami in kamenjem
arroser son repas d'un bon vin pri obedu piti dobro vino
arroser ses galons (familier) zaliti napredovanje (v službi)
il faut arroser cela! to je treba zaliti!
arroser son café dodati kavi alkohola
arroser le gardien podkupiti čuvaja

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

arsenal [arsənal] masculin arzenal; skladišče orožja in municije; figuré velika, raznovrstna zaloga

arsenal de la marine arzenal vojne mornarice
emporter tout son arsenal de drogues vzeti s seboj vso zalogo zdravil

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

art² [a:t] samostalnik
umetnost; veda; veščina, spretnost, znanje; zvijačnost, prebrisanost

applied art uporabna umetnost
Bachelor of Arts diplomiran filozof 1. stopnje
black art magija
pravno to be (ali have) art and part sokriv biti, udeležiti se česa
arts and crafts umetna obrt
faculty of art(s) filozofska fakulteta
the fine arts upodabljajoče umetnosti
art gallery umetniška zbirka
industrial (ali mechanical, useful) arts obrt, rokodelstvo
liberal art svobodna umetnost
manly art boks
art master učitelj risanja
Master of Arts diplomiran filozof 2. stopnje
to practise art uporabiti zvijačo
a work of art umetnina

Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.

arte moški spol ženski spol umetnost, rokodelstvo, obrt, umetnina, umetnija, spretnost, ročnost, veščina; zvijača; na-, pri-prava; opreznost; znanost; ribja mreža

arte decorativo dekorativna umetnost
arte industrial umetna obrt
arte mágica čarovništvo, magija
arte poética poetika
obra de arte umetnina
por arte del diablo s hudičevo pomočjo
tener buen arte pameten biti
no tener arte ni parte nobenega opravka imeti z
artes liberales svobodne umetnosti
bellas artes lepe umetnosti
malas artes podla sredstva

Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.

1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.

2. neki slikar: Plin.

3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.

artēriacus 3 (gr. ἀρτηριακός) sapniški, dušniški: gravitudo Vitr. (tekst. var. arteriace = ἀρτηριακή), težave s sapnikom, težko dihanje, medicamina Cael. zdravila, ki spodbujajo kašelj.

article¹ [á:tikl] samostalnik
člen, sklep, zgib; članek
trgovina predmet, blago, potrebščina
slovnica spolnik, člen; paragraf, določba

articles of agreement pogoji dogovora
articles of clothing oblačila
in the article of death v trenutku smrti
slovnica deflnite (indefinite) article določni (nedoločni) člen
leading article uvodnik
trgovina what's the next article? s čim vam še lahko postrežem?
to serve one's articles biti v uku
to be under articles imeti pogodbo