Franja

veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

to me veseli I am glad of that
veseli me, da te vidim I am glad to see you
glasba me ne veseli I get no joy from music
veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
veselíti se česa to delight in something
ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
(vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you

vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

I.

1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —

II.

1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

vést¹ (-í) f

1. coscienza:
delati po vesti fare, agire secondo coscienza
očitek vesti scrupolo di coscienza
pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

3. (v pred. rabi)
biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

4. pren.
mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
jur. ugovor vesti obiezione di coscienza

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

vesti-ceps -cipis (vestis in capere) = „ki dobi prvo „obleko“ (= mah, puh) na obradku“ = dorasel, spolno zrel (naspr. investis): Tert. idr., sed adrogari non potest, nisi iam vesticeps Gell., idem vesticipes motu iam puberis aevi ad mores artesque bonas fandique vigorem produxi Aus., vesticeps puer, qui iam vestitus est pubertate, contra investis, qui necdum pubertate vestitus est P. F.; metaf. (iron.) nravno, moralno pokvarjen, nemoralen, izprijen, „zgonjen“ (naspr. investis): investem a nobis accepisti: vesticipem ilico reddidisti Ap.

vestīgātor -ōris, m (vestīgāre) in vestīgiātor -ōris, m (vestīgium) zasledovalec, slednik, izsledovalec, izsleditelj (divjačine): Fr., Ulp. (Dig.), Isid. idr., vindemiator, vestigator et venator … vestigator a vestigiis ferarum quas indagatur Varr., ramorumque densis tegminibus umbrosu[m] prospectu vestigatorum obseptis capreis Ap., et quidam cum vestigatoribus alatorum mentionem inductam accipiunt: nam indaginem vestigatores ipsos tradunt, alas vero alatores, qui dextra et sinistra plagarum sublata voce prohibent feras exire Serv.; zasledovalec čebeljega roja: Col.; metaf. sledilec, sleduh, vohun (in ovaduh): quod factum simul et maro ex notis illius temporis vestigatoribus notavit et servus eius Sen. ph.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

vešč pridevnik
(sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyesZa poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
Sopomenke: izkušen

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

vexō -āre -āvī -ātum (intens. k vehere?)

1. sem in tja gibati, premikati, gnati, poditi, dreviti, pehati, vleči, stres(a)ti ipd.: Vell., Gell. idr., venti vexant nubila O., quam (sc. Scyllam) fama secuta est … Dulichias vexasse rates V., navigia vexata Lucr.. venti vis … montis supremos … vexant Lucr., (sc. vector) per confragosa vexabitur Ci., Lact., in turba vexatus Suet. sem in tja pehan, clades regionum vexatarum T. (sc. terrae motu) Iust.

2. metaf.
a) koga nadlegovati, gnjaviti, stiskati, mučiti, trapiti, trpinčiti, grdo (nasilno) ravnati s kom, poškodovati, (po)kvariti: cum Hannibal Italiam vexaret Ca. ap. Gell., Caesar ad vexandos hostes profectus C., uxorem vexavistis, raptavistis Ci., cives vexati, verberati, necati Ci., vexare senatum Ci., rem publicam, omni scelere vexare rem pubicam Ci., quos locorum asperitas hostiliter vexavit L., vexati omnes … difficultate viae L., Antigonus saepe in itineribus vexabatur N., comae vexatae O. skodrani, rosae vexatae Mart. zmečkane, napol ovenele, aspera tussis fauces vexat Mart., quem humor vexat, vexari grandine Plin., immodicis imbribus terram vexari posse Sen. ph. lahko utrpi škodo, anser non dubitavit crus meum morsu vexare Petr., vexare vestem solo Petr. (o)guliti; od tod v obscenem pomenu: vexare maritum Petr., Mart., Aus.; abs.: rapere, trahere, vexare Aur. ropati, pleniti, stiskati; subst. pt. pf. vexāta -ōrum, n zmečkanine, udarnine, otiske, otiščanci, žulji ipd.: Cels., Plin.
b) occ. α) pokončati (pokončevati, pokončavati), (o)pustošiti, (o)pleniti, (o)globiti: Galliam, Gallorum agros C., agros vectigales vexatos, Sicilia vexata est a Carthaginiensibus, fana vexata, bello vastabitur Italia, vexabuntur urbe, vexare nobilium bona Ci., pecuniam S. zapravljati. β) (duševno) nadlegovati, mučiti, trapiti, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti: qui omnia divina vexarint Ci., vexare aliquem honestissimis condicionibus Ci., sollicitudo vexat impios Ci., cum (sc. Fulvia) … terroribus vexaretur N., conscientia mentem excitam vexabat S., mentem mariti vexare Iuv., conscientiā, invidiā vexari S. γ) (po)lotiti (lotevati) se koga, prevze(ma)ti koga, navda(ja)ti koga: civitatis mores luxuria vexabat S., me honoris cupido vexabat S. δ) (ustno ali pis(me)no) koga napasti (napadati), trdo prije(ma)ti, v nič dajati (devati) koga, kaj, (o)zmerjati, (o)psovati ipd.: vexare aliquem contumeliis, probris Ci., Cato Pisonem eis verbis vexavit Ci., vexatur Theophrastus et libris et scholis omnium philosophorum Ci., res eas, quas gesseram, vexare Ci.

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vezáva (-e) f

1. il legare; connesione; rilegatura (del libro); ekon. vincolo; agganciamento; fiz., kem. legame; combinazione:
ekon. vezava depozita vincolo del deposito
vezava plač na življenjske stroške agganciamento dei salari al costo della vita
kem. vezava atomov v molekule combinazione degli atomi in molecole

2. tekst. armatura (di base) del tessuto:
platnena vezava armatura di tela
keper vezava armatura di saia

3. elektr. collegamento; allacciamento:
vzporedna, zvezdna vezava collegamento parallelo, a stella

4. lingv. dipendenza:
tožilniška vezava dipendenza dall'accusativo
lit. vezava več jezikovnih prvin zeugma

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti