Franja

pit² [pit]

1. prehodni glagol
zakopati v jamo, dati v jamo; ujeti v jamo, ujeti v past
metalurgija razžreti (korozija); iznakaziti z brazgotinami (koze)
agronomija spraviti v zasipnico (repo, krompir); postaviti koga proti drugemu, nahujskati, meriti moči s kom (against)

2. neprehodni glagol
izdolbsti se, iznakaziti se (od koz)
medicina pustiti otisk (pritisk prsta)

pitted with smallpox kozav

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

pith² [piɵ] prehodni glagol
ubiti žival z vbodom v hrbtni mozeg
botanika odstraniti stržen

pit-head [píthed] samostalnik
vhod v jamo, okno (v rudniku)

pittite [pítait] samostalnik
britanska angleščina, gledališče reden obiskovalec parterja, kdor redno sedi v parterju

piuria f med. gnoj v seču, piurija

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pivot¹ [pívət] samostalnik
tehnično tečaj, stožer, zatič, čep, os (tehtnice); notranji krilnik, kdor je na krilu čete, obratišče
figurativno središče, ključna osebnost
šport visok igralec, ki igra v glavnem pod košem (košarka)

pivoter [-vɔte] verbe intransitif vrteti se okoli svojega stožera, svoje osi; figuré vrteti se (sur, autour de okrog); militaire zasukati se, obrniti se; zariti se navpično v zemljo (korenina); pognati srčno, glavno korenino

la porte tourne sur ses gonds vrata se vrte na svojih tečajih

pjȅvalīšte s (ijek.), pȅvalīšte s (ek.)
1. pevski kor, prostor za pevce v cerkvi
2. pevska izba, dvorana

pjèvidrūg m (ijek.), pèvidrūg m (ek.) tovariš v petju

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

placeur, euse [plasœr, öz] masculin, féminin posredovalec, -lka za službo; oseba, ki razmešča, vodi vsakega gledalca v kinu na njegov prostor; prodajalec loterijskih srečk, blaga

placier, ère [plasje, ɛr] masculin, féminin trgovski zastopnik (potnik); najemnik, -ica prostorov na irgu, ki jih oddaja v podnajem trgovcem, prodajalcem

plàčidrūg m, mn. plàčidrūzi tovariš v žalosti

plafonnier [-fɔnje] masculin svetilna naprava v stropu (v avtomobilu)

plain-clothes man [pléinklouðzmæn] samostalnik
detektiv v civilni obleki

plain-pied, de [plɛ̃pje] adverbe v isti višini

notre appartement donne plain-pied sur la rue naše stanovanje je v isti višini z ulico
être, se sentir plain-pied avec son interlocuteur biti, čutiti se na isti ravni s svojim sobesednikom
il est entré plain-pied dans le sujet prešel je neposredno, brez uvoda ali ovinkov v predmet

planare² v. intr. (pres. plano) aero spuščati se v drsnem letu

plândīšte s senčen kraj, kjer živina na paši v opoldanski pripeki počiva: ovce su polegle na -u