Franja

piéger [pježe] verbe transitif loviti, ujeti v past

piéger un terrain (militaire) minirati teren

pieghettare v. tr. (pres. pieghetto) gubati; nabirati v gube

Pierian [paiériən] pridevnik
mitologija ki se nanaša na sedež muz v Grčiji

Pierian spring inspiracija, navdihnjenje

Pierrot [pjɛro] masculin Peterček; šaljiv lik v francoski pantomimi

pietrificare

A) v. tr. (pres. pietrifico) okamniti; spremeniti, spreminjati v kamen (tudi pren.)

B) ➞ pietrificarsi v. rifl. (pres. mi pietrifico)

1. okamneti

2. pren. osupniti, ostrmeti

pieuter, se [pjöte] populaire leči v posteljo

pigeonhole² [pídžənhoul] prehodni glagol
spraviti v predalček, odložiti zadevo, postaviti ad acta, dati med stare spise
figurativno opredeliti (koga ali kaj), klasificirati

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

piggyback [pígibæk] samostalnik
natovarjanje tovornega vozila v ali na drugo vozilo

pigione f

1. (locazione) dajanje v najem:
dare a pigione dati v najem
stare a pigione stanovati; pren. biti reden gost

2. najemnina

pig lead [pígled] samostalnik
tehnično svinec v kosih

pīgnerātīcius 3 (pīgnerāre)

1. k zastavi(tvi) sodeč, zastáven, zastavitven, hipotečen: iudicium, actio Icti. = pīgnerātīcia -ae, f: Icti.

2. dan v zastavo (v zastavitev, v zastavek, v zastavilo), zastavljen: fundus Pomp.

pignorate [pígnəreit] prehodni glagol
zastaviti, vzeti v zastavo

pijèvnica ž (ijek.), pévnica ž (ek.) v pravoslavni cerkvi nekoliko zvišen prostor za pevce, cerkveni pevski zbor

pīlātim, adv. (pīla2)

1. s stebri, na stebre, s stebrovjem: aedificia agere Vitr.

2. po četah, v strnjeni skupini (četi), v strnjenih skupinah (četah): triariorum quartum signum accedebat, sive pilatim sive passim iter facere volebat Asellio ap. Serv., in agrum hostium veni, pilatim exercitum duxi M. Aemilius Scaurus ap. Serv.

pile-warp [páilwɔ:p] samostalnik
vozlič v žametu

píljak píljka m, mn. píljci pîljākā
1. kamenček v otroški igri: igrati se piljaka
2. piljak bjelogrbi zool. mestna lastovica, Delichon urbica

píljār -ára m (t. pîlever, perz.) branjevec, kdor prodaja sadje, zelenjavo, svoje pridelke v lokalu

pilotin [-tɛ̃] masculin častnik pripravnik v trgovski mornarici; vieilli krmar pripravnik

pincers [pínsəz] samostalnik
množina klešče (tudi rakove)
vojska klešče, obkolitev v obliki klešč
medicina, tisk pinceta