Franja

sauf-conduit [sofkɔ̃dɥi] masculin (vojaška) prepustnica

le général donne très peu de sauf-conduits general daje zelo malo prepustnic

saut [so] masculin skok, poskok; padec; slap; agronomie parjenje, naskočitev; figuré tveganje

au saut du lit pri vstajanju
par sauts et par bonds v skokih, skokoma
tout d'un saut, de plein saut nenadoma, naenkrat, takoj
saut avec élan, sans élan, à pieds foints, de haie, en hauteur, en longueur, à la perche skok z zaletom, brez zaleta, s sklenjenimi nogami, čez zapreko, v višino, v daljino, s palico
saut d'essai poskusni skok
saut de la mort smrtni, zelo nevaren skok
saut en parachute skok s padalom
saut périlleux salto mortale, »smrtni skok«
triple saut troskok
aller par sauts et par bonds (figuré) govoriti, pisati brez zveze
faire un saut de 10 mètres dans le ravin pasti 10 m globoko v grapo, v globel
faire le saut (figuré) tvegati skok, odločiti se končno za tveganje
faire le saut dans les ténébres, dans l'inconnu tvegati skok v negotovo
ne faire qu'un saut chez quelqu'un le za kratek skok (obisk) priti h komu
faire un saut d'un siècle preskočiti stoletje (v domišljiji)

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

sauvagin, e [sovažɛ̃, in] adjectif (vonj, okus) lasten nekaterim divjim (vodnim) pticam

sentir le sauvagin dišati po divjih pticah

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

saxon, ne [saksɔ̃, ɔn] adjectif saški

Saxon, masculin, féminin Sas, -inja; Saksonec, -nka
le vieux saxon stara saščina

sbarra f

1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog

4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)

sbattagliare v. intr. (pres. sbattaglio) zvoniti, potrkavati:
le campane sbattagliano a distesa zvonovi veselo potrkavajo

sbattere

A) v. tr. (pres. sbatto)

1. stepsti, stepati

2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami

4.
sbattere le ali prhutati s perutmi

5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

8. vulg. fukati, jebati

9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati

sbigonciare v. intr. (pres. sbigoncio)

1. razliti se (iz prepolne posode)

2. ekst. toskansko biti prevelik, obilen; plavati (v oblačilu, obutvi):
le scarpe gli sbigonciano ima prevelike čevlje

sbrigare

A) v. tr. (pres. sbrigo)

1. opraviti, opravljati; odpremiti, odpremljati:
sbrigare le faccende domestiche opraviti hišna dela
sbrigare la posta odpremiti pošto
sbrigarsela opraviti

2. ekst. odpraviti, odpravljati:
sbrigare un cliente odpraviti stranko

B) ➞ sbrigarsi v. rifl. (pres. mi sbrigo)

1. pohiteti, podvizati se:
dai, sbrigati! pohiti no vendar!

2. rešiti, znebiti se:
sbrigarsi da, di una noia znebiti se sitnosti

scaenicus (slabo scēnicus) 3, adv. -ē (σκηνικός, scaena)

1. gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenicae mulieres AFR. FR., poëtae scaenici VARR., scaenici artifices CI., SUET. ali actores Q. gledališki umetniki = gledališki igralci, gledališčniki, ludi TER., L., SUET. gledališke igre (drame, igrokazi), komedije (naspr. ludi gladiatorii), artes H., adulteria O. ali portenta VAL. MAX. kakršna (kakršne) se prikazujejo na odru, kakršne je mogoče videti na odru, scaenicae fabulae AMM. igre, igrokazi, res forenses scenicā prope venustate tractavit CI., voluptas scaenica CI., scaenicus gestus et modus, scaenica modulatio, dicacitas Q., plebs STAT., nihil scaenicum apud Graecos pudori est L., complodere manus et pectus ferire scaenicum est Q., cum aliqua velut scenice fiunt Q. kakor na odru. Od tod subst.
a) scaenicus -ī, m gledališki igralec, gledališčnik: Q., SUET., VAL. MAX. idr.; zaničlj. (o Neronu): nedum ille scaenicus T.; v pl.: CI., Q., SUET.
b) scaenica -ae, f gledališka igralka, gledališčnica: AMBR., COD. I.

2. metaf. dozdeven, navidezen, namišljen, lažen: rex FL. gledališki kralj, namišljeni kralj = Andrisk, ki v resnici ni bil kralj, ampak se je le delal kralja (Filipa).

scala f

1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
scala a chiocciola polžaste stopnice
scala mobile tekoče, premične stopnice
scala a pozzo stopnice s podestom
scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
scala di servizio stopnice za služinčad
capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

2. lestev:
scala di corda vrvna lestev
scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
scala portatile prenosna lestev
scala a pioli lestev na kline
scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

3. šport
scala svedese švedska lestev, letvenik

4. alpin. luska

5. tehn.
scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

6. ekon.
scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

7. filoz.
scala di valori vrednostna lestvica

8. fiz.
scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

9. geogr.
scala numerica merilo:
scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

10. geol.
scala sismica seizmična, potresna lestvica
scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

11. igre
scala reale flush royal

12. mat. skala:
scala funzionale funkcijska skala
scala graduata linearna skala
scala logaritmica logaritemska skala

13. meteor.
scala dei venti vetrovna lestvica
scala Beaufort Beaufortova lestvica

14. glasba
scala musicale glasbena lestvica
fare le scale vaditi lestvice

15. alpin.
scala delle difficoltà težavnostna stopnja

scāla -ae, f (iz *scand-sla: scandere)

1. stopnišče, gréd(n)ica, stolba, stopnice, lestvica, lestva, lestev, poseb. naskočna (naskakovalna, oblegovalna) lestev; sg. stari slovničarji zavračajo (npr. VARR., Q.), vendar ga najdemo pri CELS., HYG., G. (DIG.), CYPR., HIER., ISID. in v VULG.; pren. scala kot ret. figura (= gr. κλῖμαξ) stopnjevanje v izrazu, klímaks; AUG. besedo v tem pomenu razlaga kot „nerabna“. Nav. pl. scālae -ārum, f: PL., ENN. AP. MACR., O., COL., PLIN., AP. idr., cum se fugiens in scalarum tenebras abdidisset CI., in scalis latuit H. pod stopnicami, scalis devolvi CU. zvaliti (skotaliti) se po stopnicah, scalis habito tribus MART. v tretjem nadstropju, na podstrešju, v podstrešnici (kjer so stanovali le reveži), ratis ... expositis stabat scalis V., rarae scalae altitudini aequari poterant L., scalis integros muros transcendere L., positis scalis muros ascendere C., legionarii ... defensores scalis admotis tormentis ... telisque terrebant C., murum modo suffodere, modo scalis aggredi S., scalas applicare moenibus CU., scalas erigere, scalas moenibus admovere ali apponere, scalis evadere T. Kot nom. propr.
a) scalae Gemōniae VAL. MAX. = Gemōniae (gl. to besedo).
b) scalae Hannibalis Hanibalove stopnice, kraj v Firencah: MEL.

2. meton. = gradus stopnica stopnišča: haec per ducentas cum domum tulit scalas MART.

scalare² v. tr. (pres. scalo)

1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)

2. odšteti, odštevati:
scalate le spese po odbitju stroškov

3. postopoma zmanjševati:
scalare un debito odplačevati dolg v obrokih

4. stopnjevati

5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice

scandale [skɑ̃dal] masculin škandal, sramoten, nemoralen ipd. dogodek; vik in krik, hrup; ogorčenje; figuré spotika, pohujšanje, zgražanje, sramota

le scandale de Panama panamski škandal
le scandale est que ... škandal je, da ...
un scandale éclate škandal izbruhne
causer, entraîner un scandale public povzročiti javen škandal
faire scandale napraviti škandal

scaricare

A) v. tr. (pres. scarico)

1. iztovoriti, iztovarjati; izkrcati, izkrcavati; odložiti, odlagati (kovčke, potnike)

2. prazniti, izprazniti

3. izliti, izlivati:
la Sava scarica le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

4. pren. stresati (jezo); valiti (krivdo) na koga
scaricare qcn. pog. koga pustiti na cedilu, koga se znebiti

5. obsuti, obsipati; izstreliti:
scaricare ingiurie obsuti z žaljivkami
gli scaricò contro la rivoltella ustrelil je vanj s pištolo

6. fiz. razelektriti, izprazniti

B) ➞ scaricarsi v. rifl. (pres. mi scarico)

1. rešiti, reševati, razbremeniti se (tudi pren.)

2. pren., absol. sprostiti, sproščati se; razbremeniti se

3. izliti, izlivati se

4. izteči, iztekati se (ura); izprazniti, prazniti se (akumulator)

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik

scatola f

1. škatla:
una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
cibi in scatola konzerve
averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati

2.
scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
scatola cranica anat. lobanja
scatola di derivazione elektr. odcepna doza
scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
scatola nera tehn., aero črna skrinjica