Franja

zobato kolo stalna zveza
tehnika in tehnologija (strojni del) ▸ fogaskerék

zóbec (-bca) m

1. dem. od zob dentello:
zobci znamke dentellatura del francobollo

2. bot. lobo

zōna f

1. cona, pas; ekst. površina

2. geogr. pas:
zona climatica podnebni pas
zona torrida vroči, tropski pas

3. geol. območje:
zona sismica potresno območje

4. ekst. področje, območje, cona:
zona agraria kmetijsko področje
zona denuclearizzata voj. brezatomska cona
zona calda pren. vroča cona
zona di combattimento voj. bojna cona
zona depressa ekon. nerazvito, pasivno področje
zona franca prosta carinska cona
zona di frontiera pravo obmejna cona
zona d'influenza vplivno območje
zona del libero scambio ekon. prostotrgovinska cona
zona smilitarizzata pravo demilitarizirana cona

5. območje, cona (v mestu):
zona disco avto območje z omejenim parkiranjem
zona industriale industrijska cona
zona residenziale rezidenčna četrt
zona del silenzio avto območje s prepovedjo zvočnega signaliziranja
zona verde urban. zeleni pas, zelene površine
zona verde, blu avto modra cona

6. med. pasovec (izpuščaj)

7. šport cona:
difesa in zona conska obramba
segnare in zona Cesarini pren. uspeti v zadnjem trenutku

8. obl., hist. pas

zone [zɔn] féminin pas, cona, predel, področje

zone froide et glaciale, tempérée, torride mrzli in ledeni, zmerni, vroči pas
zone polaire, tropicale polarni, tropski pas
zone littorale, frontière primorski, mejni pas
zone démilitarisée demilitarizirana cona
(politique) zone d'influence vplivno področje
zone d'action, d'activité področje delovanja
zone de basse pression področje nizkega pritiska
zone d'occupation okupacijska cona
zone de silence cona, v kateri je prepovedano dajati signale
zone de verdure zeleni pas (mesta)
la zone bleue dans une ville modri pas (del mesta, kjer je parkiranje avtomobilov časovno omejeno)
Zone féminin (nekdanji) trdnjavski pas okoli Pariza, tamkajšnja revna predmestja; siromašno, bedno predmestje

zōphorus (nam. zōophorus) -ī, m (tuj. ζωοφόρος) fríz, del stebra med arhitravom (epistylium) in vencem (coronis): Vitr. — Soobl. zōphorum (nam. zōophorum) -ī, n: Vitr.

zorênje (-a) n maturazione (tudi pren.); stagionatura, invecchiamento:
zorenje grozdja la maturazione dell'uva
zorenje osebnosti maturazione della personalità
zorenje sira, vina stagionatura del formaggio, invecchiamento del vino

zráčen aéreo; de aire; atmosférico ; (soba) bien aireado; expuesto al viento

zračna blazina almohadilla f neumática, (na vodi) aerodeslizador m
zračna črta línea f aérea, línea recta
zračni jašek pozo m de ventilación
zračna kopel baño m de aire
zračna kura (med) cura f (por cambio) de aire; aeroterapia
zračne (letalske) sile fuerzas f pl aéreas
zračni most puente m aéreo
zračni pritisk presión f atmosférica
zračni prevoz transporte m aéreo
zračni promet servicio m aéreo, tráfico m aéreo
zračni prostor espacio m aéreo
kršiti zračni prostor violar el espacio aéreo
zračna puška escopeta f (ali carabina f) de aire comprimido
zračna plast capa f de aire
zračna sesalka máquina f neumática, bomba f neumática
zračni taksi taxi m aéreo
zračni tok corriente f atmosférica
zračni upor resistencia f del aire
zračni vrtinec torbellino m; remolino m de viento
zračna zavora freno m de aire; aerofreno m
zračna žimnica colchón m neumático

zrák aire m

na svežem zraku al aire libre
slab, zatohel zrak aire viciado
nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
govoriti v zrak hablar por hablar
iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
plavati v zraku flotar en el aire
spustiti v zrak volar, hacer saltar
ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zrcálo (-a) n

1. specchio:
pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
čarovno zrcalo specchio magico
vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio

2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare

3. pren. specchio:
narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
navt. krmno zrcalo specchio di poppa

4. tisk. lay-out

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

zrélost (-i) f maturità:
fant kaže veliko zrelost il ragazzo mostra grande maturità
prezgodnja zrelost otroka maturità precoce del bambino
duševna, umska zrelost maturità spirituale, intellettuale

zrklo samostalnik
1. (del očesa) ▸ szemgolyó, szemVeke tudi povsem samodejno zaščitijo zrklo pred močno svetlobo. ▸ A szemhéjak automatikusan védik a szemgolyót a túl erős fénytől.

2. (o kameri) ▸ lencse, kamera
Tik nad zaslonom nevsiljivo v nas zre zrklo 3,2 MP fotoaparata. ▸ Rögtön a kijelző felett egy 3,2 MP-s fényképezőgép lencséje kémlel minket feltűnés nélkül.
Dvookost v Applovem primeru pomeni to, da je eno zrklo širokokotno, drugo pa tele z dvakratno optično povečavo. ▸ Az Apple esetében a binokularitás azt jelenti, hogy az egyik kamera nagylátószögű, a másik pedig kétszeres optikai nagyítású teleobjektív.

zumaque moški spol

zumaque del Japón japonski lak

zunanje uho stalna zveza
anatomija (del ušesa) ▸ külsőfül

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zunanji meniskus stalna zveza
(del kolena) ▸ külső meniscus

zunanji sluhovod stalna zveza
anatomija (del ušesa) ▸ külső hallójárat

zunánjost (-i) f

1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus

zverížiti (-im) perf.

1. storcere, curvare

2. ingarbugliare, complicare:
zverižiti zgodbo ingarbugliare la trama del racconto

3. (popačiti) contraffare, snaturare:
zverižiti dejstva contraffare i fatti