Franja

Argō¹ -ūs, acc. in abl.-ō, heterocl. acc. tudi Argōn (Pr.), f (Ἀργώ) Argo (gen. Arge), ladja, s katero je Jazon s svojimi tovariši plul v Kolhido po zlato runo: V., O., Pr. idr.; od Minerve kot „ladja Argo“ uvrščena med zvezde: Ci. (Arat.), Hyg., Col. Od tod adj. Argōus 3 (Ἀργῷος) Argin, argonavtski: remex H., columba Pr., mālus, ratis, vela Val. Fl.; subst. Argonautae -ārum, m (Ἀργοναῦται) argonavti (= Jazon in tovariši): Varr., Ci. idr., porticus ali spatia Argonautarum Mart. argonavtsko stebrišče v Rimu s podobami argonavtskih dogodkov; glede na ἀργός (len, brezdelen) rabi Mart. (III, 67, 10) v besedni igri ime Argonautae v pomenu „leni mornarji“: non nautas puto vos, sed Argonautas.— Od tod subst. Argonautica -ōrum, n(Val. Fl.) Argonavtika, pesnitev o potovanju argonavtov.

argūmentor -ārī -ātus sum(argūmentum)

1. dokaz(ov)ati, utemeljiti (utemeljevati), (po)kazati, razložiti (razlagati): Q., illis facultas argumentandi est Ci. oni smejo..., sed quid ego argumentor? Ci. čemu utemeljujem?; z de: argumentor de voluptate Ci.; z in in abl.: Corn., Q., ego neque in causis argumentari soleo Ci.; z odvisnim vprašanjem: quid argumentamur, quo pecunia pervenerit Ci., nec iure an iniuriā caesi sint argumentari refert L.; z ACI: L., arg. hoc esse amoris signum Ci.; s samim inf.: Ci., Col.

2. pren. trans. kaj v dokaz navesti (navajati): ego illa non argumentabor, quae sunt gravia Ci., multaque in eam partem probabiliter argumentatus L.

argūtiae -ārum, f, redko in le v pozni lat. argūtia -ae, f(argūtus)

1. tenka, živa izrazitost, živahnost: argutiae digitorum Ci. živahno igranje s prsti, vultūs Plin., operum Plin. kipov, artifices argutiae Plin. ščebetavo žvrgolenje slavčka ali = blebetavo govorjenje Pl.

2. duhovito (bistroumno, ostroumno) opisovanje, tančina opisovanja: huius orationes tantum argutiarum, tantum urbanitatis habent, ut... Ci., Demosthenes nihil Lysiae subtilitate cedit, nihil argutiis et acumine Hyperidi Ci.

3. (v slabem pomenu) tenkoumnost, dlakocepstvo, zahtevnost, premetenost: nihil est, quod illi (Graeci) non persequantur suis argutiis Ci., Aegyptia argutia Nilotici calami Ap., audax argutia Gell., inventionis argutia Fr., argutia famulorum Pall.

argyraspidēs -um, acc. -as, m (gr.ἀργυ-ράσπιδες) „srebroščitniki“, mak. izbrana četa s srebrnimi ščiti: Cu., Iust., regia cohors (= kraljeva telesna straža) erat: argyraspides a genere armorum appellabantur L. — Soobl. argyroaspidēs -um, acc. -as, m podobna četa ces. Aleksandra Severa: Lamp.

Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

Aristogītōn -onis, acc. -onem in-ona, m (Ἀριστογείτων) Aristogiton,

1. Atenec, ki je s svojim ljubljencem Harmodijem l.514 ubil tirana Hiparha, zaradi česar so ga Atenci častili kot rešitelja njihove svobode: Ci. idr.

2. atiški govornik, Demostenov sodobnik in nasprotnik: Q.

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

armado oborožen, opremljen

hormigón armado železobeton, armirani beton
imán armado s kotvico opremljen magnet
paz armada oborožen mir
armado hasta los dientes, armado de punta en blanco do zob oborožen
a mano armada z oboroženo roko, s silo

armāmenta -ōrum, n(armāre) orodje, oprava, oprema, poseb. ladijsko vrvje, jadrovje: Gallicis navibus spes in velis armamentisque consistit C., armamenta instructa C. pripravljeno vrvje, armamenta aptare L., aptari suis pinum(= ladjo) iubet armamentis O., armamenta tollere(naspr. demere) L., armamenta navium Plin.; armamenta vinearum Plin. oporni količki, isdem armamentis nudata conciditur medulla Plin. z istim orodjem = s tolkačem v možnarju, armamenta ad inclusos cantus Plin. (trstena) piskala (=tibiae),armaria armamentorum gratiā parata Icti. zaradi hišne opreme, pohištva.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armamentûm: Pac. ap. Serv.

armare

A) v. tr. (pres. armo)

1. oborožiti, oboroževati; oskrbeti z orožjem:
armare qcn. cavaliere hist. poviteziti, napraviti koga za viteza; utrditi, okrepiti:
armare una testa di ponte utrditi mostišče

2. vpoklicati, mobilizirati:
armare i riservisti vpoklicati rezerviste; večati vojaški potencial:
in quell'epoca la Francia stava armando takrat je Francija povečevala svoj vojaški potencial

3. opremiti ladjo

4. podpreti, postaviti opore:
armare una galleria podpreti rov

B) ➞ armarsi v. rifl. (pres. mi armo) oborožiti se:
armarsi di un bastone oborožiti se s palico
armarsi fino ai denti oborožiti se do zob
armarsi di pazienza pren. oborožiti se s potrpežljivostjo

armato

A) agg.

1. oborožen:
era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
a mano armata z orožjem v roki
le forze armate oborožene sile

2. opremljen (tudi pren.):
essere armato di buoni propositi imeti dobre namene

3. tehn. armiran:
soffitto armato armirani strop

B) m (zlasti pl.) vojak

armātūra -ae, f(armāre)

1. vrsta oborožitve, oborožitev, orožje: Deiotarus habet cohortes nostrā armaturā Ci. ep. po naše oborožene, Numidae levis armaturae C. lahko oboroženi, studium armaturae Threcum Suet. za borce (gladiatorje) s traškim orožjem.

2. met. oboroženci: N., Cu. idr., haec armatura (sc. Cretenses) L., arm. varia peditatūs et equitatūs Ci. ep., levis armatura L. lahko oboroženi vojaki, pešaki, nostrae sunt legiones, nostra levis armatura, noster equitatus Ci., gravis armatura Veg. težko oboroženi vojaki, pešaki; pl. leves armaturae Amm.

3. (v pozni lat.)
a) težko oborožena telesna straža: armaturarum tribunus, rector Amm.; potem nasploh oborožena sila, vojaška moč: Amm., Veg.
b) (=arma) orožje: armaturam dare Val. Max., armaturam accipere, induere armaturam dei Vulg.
c) orožna (bojna) vaja, taktične vaje, taktika: Veg., armaturae scientia, artium armaturae... scientissimus Amm.; met. taktično izvežbane čete: Veg.

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

armer [arme] verbe transitif oborožiti; opremiti; technique ojačiti, armirati

s'armer oborožiti se
armer les recrues oborožiti rekrute
armer un fusil napeti petelina pri puški
armer un canon nabiti top
armer le béton armirati beton
armer un navire opremiti ladjo
armer de fer okovati, ojačiti z železom
armer quelqu'un chevalier (histoire) poviteziti koga
armer quelqu'un contre un autre koga ščuvati k odporu proti komu drugemu
s'armer de tout son courage ves svoj pogum zbrati
s'armer de patience oborožiti se s potrpežljivostjo

Armilūstrum -ī, n (arma in lūstrum) trg očiščevanja in posvečevanja orožja v 13. rim. okraju na zahodnem delu Aventina, kjer so vsako leto 19. X. obhajali praznik očiščevanja ali posvečevanja orožja (armilūstrium) s spravno daritvijo: Varr., L.

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

armonia f

1. ubranost

2. glasba harmonija

3. skladnost, soglasje:
armonia di colori skladnost barv
armonia imitativa onomatopoija
in armonia con v soglasju s, z; skladno s, z
agire in armonia con le leggi morali ravnati skladno z moralnimi zakoni

4. pren. sloga, soglasje:
vivere in buona armonia živeti v lepi slogi

arrange [əréindž]

1. prehodni glagol
razvrstiti razmestiti; urediti; prilagoditi; predelati; prirediti, poravnati; določiti; pripraviti

2. neprehodni glagol (for za)
pripraviti se, poskrbeti; sporazumeti se, domeniti se

to arrange with s.o. about s.th. dogovoriti se s kom o čem
to arrange a quarrel poravnati spor
I will arrange for it za to bom poskrbel